Spomin Slovenije II

Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta

Na ogled od 12. novembra 2026 do 7. januarja 2027, Muzejska

Najimenitnejši: nova serija dokumentarnih pomnikov slovenske kulture in zgodovine

Na bakrenem ozadju je podoba razstave. Obris zemljevida Slovenije sestavljajo krogci, znotraj njih so prikazane posamezne enote dokumentarne dediščine.

Celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga, 1931, hrani Arhiv Republike Slovenije

Na fotografiji sta dve odprti knjigi, obe sta odprti na straneh z grafičnimi podobami. Desno nad njima sta še dve zaprti knjigi, svetlo rjave barve. V ozadju so zložene bele knjige, podobne debeline kot vse ostale.

Valvasorjevi tiski, hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije

V Narodnem muzeju Slovenije bo jesen znova v znamenju UNESCOVE dokumentarne dediščine

Narodni muzej Slovenije jeseni 2026 skupaj s še osmimi uglednimi kulturnimi ustanovami (arhivi, knjižnicami in muzeji) pripravlja razstavo Spomin Slovenije II: Dokumentarna dediščina na Nacionalni listi UNESCO Spomin sveta. Oktobra 2023 je muzej pripravil enako naslovljeni razstavni projekt, na katerem je bilo predstavljenih deset enot dokumentarne dediščine, ki so bile leta 2022 prve vpisane na Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta. Na razstavi so bili predstavljeni izvirniki del velikanov slovenskega kulturnega prostora, med njimi Franceta Prešerna, Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Pietra Coppa, kartografa svetovnega formata. Gre za izredno občutljivo gradivo, ki je zaradi krhkosti materialov le redko predstavljeno širši javnosti.

Novih deset enot, ki so bile vpisane na Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta leta 2025, bomo novembra z izvirniki predstavili v muzejskem atriju. Med tokrat predstavljenimi pomembnimi zgodovinskimi osebnostmi bodo Janez Vajkard Valvasor, Giuseppe Tartini, Žiga Herberstein in Anton Codelli.

Supraseljski kodeks
Znameniti kodeks iz 11. stoletja, ki ga hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici, je bil leta 2007 vpisan v mednarodni Unescov register Spomini sveta. Zdaj je kot del Kopitarjeve zbirke slovanskih rokopisov in kodeksov, ki sodi med najdragocenejše in tudi v tujini najprepoznavnejše rokopisno gradivo na Nacionalni listi Unesco spomin sveta. Zanimivost: istega leta je bila na isti Unescov seznam vpisana tudi slovita tapiserija iz Bayeuxa. Srednjeveško mojstrovino iz 11. stoletja bodo pod strogimi varnostnim nadzorom in v posebnem zaboju pripeljali iz Francije v Britanski muzej, kjer bo gostovala od septembra 2026.

Obiskovalci bodo lahko prvič vonjali knjige!

Razstava Spomin Slovenije II je zasnovana veččutno. Povezali smo se s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in centrom odličnosti GreenHer, kjer bodo poustvarili dva avtentična vonja razstavljene pisne dediščine, in sicer vonj Valvasorjevega tiska ter vonj rokopisa na pergamentu iz Kopitarjeve zbirke. Prvič bo v sklopu razstavnega projekta predstavljen tudi vonj dveh razstavljenih eksponatov.

Skupni projekt arhivov, knjižnic in muzejev

Pri razstavi Spomin Slovenije II: Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta sodeluje več ustanov, ki hranijo bogato dokumentarno dediščino. Poleg Narodnega muzeja Slovenije so to:

Arhiv Republike Slovenije,
Narodna in univerzitetna knjižnica,
Pokrajinski arhiv Koper,
Slovenski etnografski muzej,
Zemljepisni muzej pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU,
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem,
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj,
Belokranjski muzej Metlika.

Z znakom UNESCO Spomin sveta se od oktobra 2025 ponašajo:

Valvasorjevi tiski, 1679–1689,
Celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga, 1931,
Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov, od 11. do sredine 19. stoletja,
Statut Pirana, 1307,
Giuseppe Tartini, Znanstvena dela, prva polovica 18. stoletja,
Anton Codelli, Fotografski album iz Toga, 1911–1914,
Zemljevid Kranjske (Ducatus Carnioliae tabula chorographica) avtorja Janeza Dizme Florjančiča, 1744,
Črnjanski rokopis, 1633–1707,
Herbersteiniana, 16. in prva polovica 19. stoletja,
Metliška cehovska knjiga, 1587–1741.

Razstavljeno gradivo je izredno občutljivo in zahteva posebne pogoje hrambe, tudi temnejše razstavne prostore; namenili smo mu najprestižnejši muzejski razstavni prostor – atrij. Če boste želeli, boste ob vhodu na razstavo prejeli LED svetilko, s katero bo vaš ogled lahko potekal nemoteno.
Za nekaj časa se potopite v skrivnostni svet preteklih stoletij.

Na beli podlagi so razporejene črno-bele fotografije, v središču pozornosti je afriškon pokrivalo iz kavri školjk, na vrhu ima dva rogova.

Anton Codelli, Fotografski album iz Toga, 1911–1914, hrani Slovenski etnografski muzej

Razprostranjenih je več delov zemljevida Kranjske, spodnji je v oranžnih odtenkih.

Zemljevid Kranjske, Janez Dizma Florjančič, 1744, hrani Narodni muzej Slovenije

Na temni podlagi je zaprta knjiga, nanjo pada svetloba v trakovih.

Črnjanski rokopis, 1633–1707

Na temni podlagi je knjiga, ki je odprta na prvi strani. Napis je v enem od starih slovanskih jezikov.

Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov, od 11. do sredine 19. stoletja

Na mizi so razpostavljeni ročno popisani listi in knjižice. Ob njih so tudi zelene škatle za shranjevanje dokumentov.

Giuseppe Tartini, Znanstvena dela, prva polovica 18. stoletja

Na rjavi mizi so trije ročno napisani dokumenti, na levi strani ležijo trije kovinski pečatniki, vidijo se deli za pečatenje. Na mizi je tudi zaprta posoda z režo za varčevanje denarja v obliki valja.

Metliška cehovska knjiga, 1587–1741

V središču pozornosti je slika moškega v knjigi, ki je oblečen v razkošno oblačilo, vidne so le roke, sklenjene na trebuhu. Na mizi so še druge stare knjige, ki so zaprte.

Herbersteiniana, 16. in prva polovica 19. stoletja

Na fotografiji je odprta knjiga z lepo okrašenimi inicialkami v rdeči in modri barvi. Je na temni podlagi.

Statut Pirana, 1307

Fotografije: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije

Avtorska skupina

Avtorska skupina: Matej Hreščak (koordinator razstavnega projekta, Narodni muzej Slovenije), dr. Marko Frelih (Slovenski etnografski muzej), mag. Marijan Rupert (Narodna in univerzitetna knjižnica), Maja Bahar in Maša Bračič (obe Narodni muzej Slovenije).

Arhitektura razstave: Ariana Furlan Prijon
Grafično oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj

Ne zamudite izjemne priložnosti in se na vodeni ogled naročite že zdaj!

Za vodeni ogled se lahko že zdaj dogovorite po telefonu ali po e-pošti:

T. 01/241 44 39
M. 051 384 888
E. arheozabava@nms.si

Vstopnina in vodstvo se obračunata po ceniku.

Zaradi kratkega trajanja razstave in velikega obiska si čim prej zagotovite svojo vstopnico!

O programu Spomin sveta

Unescov program Spomin sveta (Memory of the World) je prvenstveno namenjen popularizaciji pisne dediščine in avdiovizualnih zapisov (filmov, fotografij, zemljevidov itd.), ki jih hranijo arhivi, muzeji, knjižnice in druge ustanove z vsega sveta. Sestavlja ga več registrov, najbolj poznan je mednarodni, saj vsebuje najpomembnejše pisne in druge dokumentarne pomnike človeštva. Slovenija ima trenutno na tem prestižnem seznamu vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski rokopis). Posamične dele rokopisa iz 10. stoletja, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku, poleg Narodne in univerzitetne knjižnice hranijo še na Poljskem in v Rusiji. Leta 2027, še v času druge edicije razstave Spomin Slovenije bomo praznovali 20. obletnico uvrstitve edine dokumentarne enote, ki je uvrščena v mednarodni register UNESCO Spomin sveta.

Leta 2020 je bil v Sloveniji ustanovljen Nacionalni odbor za Unescov program Spomin sveta in dve leti pozneje smo Slovenci na nacionalno listo uvrstili prvih deset vpisov najbolj prepoznavnih dokumentarnih zbirk. Izbrani dokumenti imajo trajen pomen in neprecenljivo vrednost, njihovo uničenje ali izguba bi pomenila nepopravljivo škodo za nas in naše zanamce. Oktobra 2025 je Odbor razglasil novih deset enot, ki nosijo laskavi naslov Unesco Spomin sveta.

Častno pokroviteljstvo nad projektom je prijazno že drugič sprejela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.