SI
Vrnitev boginje Izide
6. 2. 2024 do 21. 4. 2024

Vrnitev boginje Izide

Razstava del akad. kiparja Boštjana Kavčiča

Na ogled od 6. februarja do 21. aprila 2024, Muzejska
Na fotografiji je shematizirana ženska podoba z oblinami, namesto glave ima zlato kroglo.
Amoena, bron, mat patina in pirit, 2022 (fotografija: Jani Pavlin)
Bela skulptura v obliki ženske figure, namesto glave ima kroglo iz kremena.
Lux, marmor Bianco Sivec, kremen, 2021 (fotografija: Jani Pavlin)
Prospera, bron, tigrovo oko, 2022 (fotografija: Jani Pavlin)
Bronasta figura v obliki shematizirane ženske figure. Namesto glave ima kroglo iz tigrovega očesa.
Magnifica, bron, lapis lazuli, 2022 (fotografija: Jani Pavlin)

Pot boginje mnogih imen

Izgubljena antična figurica Izide, ki sta jo nekoč darovala njena častilka ali častilec na železnodobnem svetišču Berlotov rob na Šentviški planoti, se je vrnila s pomočjo umetniškega navdiha akad. kiparja Boštjana Kavčiča. Najprej se je vrnila na avtorjevo rodno Tolminsko, nadaljevala pot po Soči in do Kopra, kjer se je ustavila v Pokrajinskem muzeju, nato je odplula daleč preko morja na jug v svoj izvirni mitski kraj ob reki Nil. Razstavo Vrnitev boginje Izide si je v Narodnem muzeju egipčanske civilizacije (NMEC) v Kairu med 2. in 14. majem 2023 ogledalo okoli 50.000 obiskovalcev. 
Posoška Izida se v sodobni umetniški preobleki ponovno vrača v naše kraje. Na ogled je trinajst boginj voluminoznih oblin, ki v belem marmorju in barvitih patinah brona v sozvočju s poldragimi kristalnimi kronami zvenijo v unikatnih ženstvenih čarih.

Avtor razstave Boštjan Kavčič je v istoimenskem katalogu z naslednjimi besedami strnil svoje misli: »Jeseni 2018 sem ustvaril skulpturo, ki predstavlja ženski kreativni princip. Združil sem vodni ter ognjeni element in nastala je večna nosilka življenja, Boginja mnogih imen, Velika mater, ki vse da in vse vzame. Zakodiral sem jo v najplemenitejši beli marmor iz nedrij Balkana, čudovit makedonski sivec. Boginja na glavi nosi ognjeno krono – kroglo iz kremena, iz katerega se še iz pradavnine krešejo iskre. Mesec dni po kreaciji sem obiskal otvoritev razstave v Tolminskem muzeju z naslovom Stari bogovi obmolknejo. V svojem delu sem prepoznal Posoško Izido. "O, ko bi vedeli, kako je še živa," sem si mislil.«


Dr. Miklavž Komelj, umetnostni zgodovinar: »Ko Boštjan Kavčič govori o svojem kiparstvu, se mi ves čas kaže kot nekdo, ki v svoji umetnosti išče stik z davnimi sakralnimi tradicijami – ne na način imitiranja starih oblik, ampak z izredno živim, seizmografsko občutljivim prisluškovanjem duhovnim dogajanjem današnjega časa, ki ga lahko poskušamo zares razumeti samo, če poiščemo njegova skrita gibala. Kavčič je kipar, ki obuja danes vse preveč zanemarjene "klasične" tehnike klesanja v kamen in prefinjenega obdelovanja brona in drugih materialov, toda zanj kipi nikoli niso samo objekt, ampak vedno dejanja, ki ozaveščajo širša dogajanja v geografskem prostoru in v kozmosu. Ni naključje, da se je kot umetnik izpopolnjeval pri dveh izmed najzanimivejših slovenskih umetnikov: pri Marku Pogačniku, ki je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja eden začetnikov neoavantgarde v tem prostoru in glavni iniciator mednarodno pomembnega gibanja OHO, pozneje pa je razvil poseben način kiparstva "litopunkturnega" zdravljenja Zemlje (na začetku devetdeseih let minulega stoletja pa je napisal tudi izredno zanimiv esej o vrnitvi Boginje), in pri Draganu Živadinovu, enem najpomembnejših umetnikov tako imenovane retroavantgarde, ki je razvil "kozmokinetčno gledališče". Za Kavčiča je bistvo umetnosti nematerialno, duhovno. Prav zato pa si v svojih delih v nasprotju z večino današnjih umetnikov, za katere je imperativ zgolj sodobnost, prizadeva ustvariti nekaj trdnega, trajnega – in za doseganje te trajnost uporablja plemenite trajne materiale. Théophile Gauter piše v pesmi Umetnost iz svoje knjige Emajli in kameje o kipih, ki ostanejo, ko se mesta sesujejo v prah. Boštjan Kavčič si prizadeva za takšno trdnost umetnin – pri tem pa verjame, da taka umetnost lahko pripomore k temu, da se svet ne bi sesul v prah.«

Fotografija kiparja Boštjana Kavčiča z eno od njegovih skulptur iz serije Vrnitev boginje Izide.
Kipar Boštjan Kavčič

O avtorju

Boštjan Kavčič se je rodil leta 1973 v Šempetru pri Gorici. Osnovno šolo je obiskoval v Tolminu, srednjo elektrotehnično šolo v Novi Gorici. Leta 1997 je diplomiral iz bančništva in financ na EPF v Mariboru. Med letoma 1997 in 2003 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V času študija je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za kiparstvo, diplomiral je pri prof. Luju Vodopivcu. V letih 2003–2005 je bil štipendist Ministrstva za kulturo za podiplomski študij videa na ALUO v Ljubljani in leta 2007 magistriral pri prof. Sreču Draganu. Predstavil se je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, udeležil se je več mednarodnih simpozijev ter postavil več javnih del.

Prireditve ob razstavi

Odprtje razstave

Vodeni ogledi

Naslovnica kataloga, na kateri piše Vrnitev boginje Izide.

Katalog

Vrnitev boginje Izide

Izdal in založil Tolminski muzej; ISBN 978-961-6635-52-3, Tolmin 2022.
Koordinator razstave je dr. Boštjan Laharnar, Narodni muzej Slovenije.

Razstavo, ki je nastala v sodelovanju s Tolminskim muzejem, so omogočili Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Tolminski muzej, Občina Tolmin, Dolina Soče.
 

 

Prijavite se na e-novice