S priložnostno razstavo obeležujemo 150. obletnico rojstva dr. Viktorja Murnika – Ata (1874–1964),
očeta slovenske telesne kulture in reformatorja slovenskega sokolstva. Z
ustanovitvijo vaditeljskega zbora v Ljubljanskem sokolu leta 1896 je Murnik
začel načrtno izobraževati vaditelje na področju telesne kulture, leta 1898 je
postavil ženski vaditeljski zbor in omogočil ženskam enakopravno delovanje.
Usposobljeni tečajniki so kot plamen med Slovence raznesli sokolstvo, ki je
postalo najbolj množična narodna organizacija. Za razširjanje sokolskih idej je
Murnik leta 1904 postal založnik Sokolskega vestnika in tam dosledno razvijal
slovensko strokovno izrazje. Slovence je kot prvi postavil na mednarodni športni
zemljevid, ko je slovenske sokole vključil v Mednarodno telovadno zvezo. Od
leta 1907 so sokoli uspešno tekmovali na svetovnih prvenstvih.
Leta 1922 je Ljubljana gostila svetovno prvenstvo v
telovadbi in v ta namen zgradila stadion za več kot 55.000 gledalcev. Slovenski
telovadci so se pod Murnikovim vodstvom prvič zavihteli na zmagovalni oder,
telovadec Peter Šumi je postal prvi Slovenec z nazivom svetovni prvak. Leta
1928 je Murnik postal prvi slovenski vaditelj, ki je osvojil olimpijsko odličje
s telovadno vrsto. Načrtno je raziskoval in razvijal strokovno izrazje in vneto
populariziral dobrobiti telesne kulture. V knjigi Sokolstvo in življenje (1932)
je poudaril pomen telesne kulture za gospodarstvo. Za svoje delovanje je prejel
številna priznanja in državna odlikovanja.
Kot bi bili v telovadnici
»Poleg
Murnika, njegovega delovanja in širine, smo želeli predstaviti tudi pomen in povezavo vsebine z današnjim časom. Z gibanjem se srečujemo vsak dan, a
kljub temu malokrat razmišljamo, kako pomembno je in na kaj vse vpliva. Ob
predstavitvi bogatega gradiva, reprezentativnih Murnikovih osebnih predmetov kot so medalje, značke in pokali, so v razstavo vključeni tudi video posnetki
dogodkov in vrhunskih športnih dosežkov, ki so res navdušujoči. Z zasnovo smo obiskovalce
želeli pritegniti k sodelovanju in fizični aktivnosti. Lahko se dejansko preizkusi v svojih veščinah. Tako obisk razstave postane zabavna, zaznavna in telesna izkušnja, ki
vzpodbudi nadaljnje razmišljanje in udejstvovanje. Namera po aktivnem
vključevanju posameznih obiskovalcev in skupin je zahtevala določene prostorske
razširitve. Želeli smo, da je že iz same podobe razstave
razvidno, da je vsebina povezana s telesno kulturo in športom. Asociacija na
poznane prostore telovadnic zato ni naključje," pravi Katja Florjanc, oblikovalka razstave.