Grad Snežnik je leta 1853 na dražbi prešel v last saške knežje družine Schönburg-Waldenburg iz okolice Dresdna, ki je na gradu gospodarila do leta 1945. Člani rodbine so grad prenovili v prijetno lovsko-podeželsko rezidenco ter ga opremili s pohištvom, pečmi, slikami in drugimi predmeti, ki so jih prepeljali iz Dresdna. Med njimi je tudi 12 vzhodnoazijskih predmetov in ena šatulja, izdelana v Evropi po vzoru vzhodnoazijskih lakiranih izdelkov. Razstava prvič prikaže vse vzhodnoazijske predmete in jih umešča v zgodovinski kontekst evropskega trgovanja z azijskimi državami, ki je med evropsko aristokracijo sprožilo živahno zanimanje za »eksotično« azijsko umetnost.