SI
Claustra Alpium IuliarumDigitalne trirazsežne rekonstrukcije, zemljevidi, ilustracije in fotografije na panojski razstavi pričajo o skrivnostni zapuščini starih Rimljanov in nas seznanjajo s kulturno dediščino izjemnega pomena.
27. 8. 2015 do 10. 9. 2015
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski gradZaprto
Ad PirumZaprto

Skrivnostna zapuščina starih Rimljanov

Digitalne trirazsežne rekonstrukcije, zemljevidi, ilustracije in fotografije na panojski razstavi pričajo o skrivnostni zapuščini starih Rimljanov in nas seznanjajo s kulturno dediščino izjemnega pomena.

Organizator razstave je Primorsko-goranska županija v okviru projekta Kamniti braniki Rimskega imperija – CLAUSTRA, ki je sofinanciran iz programa evropskega teritorialnega sodelovanja OP Slovenija – Hrvaška 2007-2013. Avtorji razstave so sodelavci pri projektu iz Narodnega muzeja Slovenije.

Potujoča razstava je že bila na ogled na Hrvaškem na Reki, v Opatiji in Klani, sedaj pa prvič prihaja v Slovenijo.

Ogled razstave je brezplačen.

Nosilec razstavnega projekta

Narodni muzej Slovenije

Vodja

Peter Kos, Narodni muzej Slovenije

Avtorja razstave

Jure Kusetič, Narodni muzej Slovenije
Tina Lah, Narodni muzej Slovenije

Organizator razstave

Primorsko-goranska županija, Hrvaška
Razstava je nastala v sklopu projekta Kamniti braniki Rimskega imperija – CLAUSTRA.

Viri financiranja

Projekt Kamniti braniki Rimskega imperija je sofinanciran v okviru Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter nacionalnih in lastnih sredstev.
Trajanje projekta: 1. 1. 2014–17. 9. 2015
Vrednost projekta: 600.050,09 EUR

Projektni partnerji

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Hrvaški restavratorski zavod
Narodni muzej Slovenije
Udruga Žmergo
Primorsko-goranska županija

O vsebini razstave – zapornem sistemu claustra Alpium Iuliarum

Antični Rim se ruši

V 3. stoletju so v Rimski imperij začela množično vdirati tuja ljudstva. Moč do tedaj nepremagljive velesile se je počasi krhala. Vdirajoče vojske so preko njenih zunanjih utrjenih meja (limes) prodrle globoko v Rimsko državo, so vojaški strategi sklenili, da je imperij treba zaščititi tudi v notranjosti. Začeli so utrjevati vse poti, ki so vodile proti srcu imperija, mestu Rim. Eno pomembnejših vpadnih območij je bil prostor med današnjimi Julijskimi Alpami v Sloveniji in Kvarnerskim zalivom na Hrvaškem. Na tem prostoru so zgradili obrambni sistem, ki je varoval vstop na Apeninski polotok: claustra Alpium Iuliarum oziroma zapore Julijskih Alp.

Kaj je claustra Alpium Iuliarum?

Claustra Alpium Iuliarum je bil poznorimski obrambni in zaporni sistem. Sestavljen je bil iz več odsekov kamnitih zidov s stolpi, ki so se prilagajali naravni izoblikovanosti terena in tako dobro izkoristili njegov obrambni potencial. Odseki so zapirali vse predele, koder so vodile pomembnejše rimske poti proti antični Italiji. Bil je zadnja obrambna linija pred vstopom na bogato in rodovitno ravnico severne Italije.
Na pomembnejših delih so bile v zaporne zidove vključene tudi utrdbe ali trdnjave. Posamezne zapore so bile dolge od nekaj sto metrov do nekaj kilometrov, zidovi pa široki praviloma od enega do dveh metrov, trdnjavska obzidja celo več.

Kdo je gradil obrambni sistem claustra Alpium Iuliarum?

Rimski cesarji, predvsem Dioklecijan (284–305) in Konstantin I. Veliki (306–337), so imperij reformirali, vdirajoča ljudstva pa potisnili onkraj meja. Takrat je obrambni sistem v skladu z ukazi vojaških strategov in arhitektov najverjetneje zgradila rimska vojska v zelo kratkem času. Ko je bil zgrajen, tujih ljudstev, ki bi želele uničiti imperij, ni bilo od nikoder. Vse pogostejši pa so bili notranji boji za oblast, v katerih je pomembno vlogo igral prav zidan obrambni sistem na vhodu v Italijo. Dokončno je izgubil svoj pomen, ko je cesar Teodozij premagal vse tekmece in razdelil imperij na zahodni in vzhodni del. Opuščen je bil najpozneje na začetku 5. stoletja.

Kje se nahaja obrambni sistem claustra Alpium Iuliarum?

Ostankom obrambnega sistema claustra Alpium Iuliarum lahko danes sledimo od Reke na Hrvaškem (antična Tarsatika, lat. Tarsatica) preko Prezida do Babnega polja v Sloveniji, nato čez Bloško planoto, območje med Vrhniko in Ajdovščino (antična Kastra, lat. Castra) ter vse do Zarakovca pri Cerknem. Navidezna črta, ki povezuje vse zapore, je dolga približno 130 km. Zapornih zidov je več kot 30 km, vključujejo več kot 100 stolpov, 4 trdnjave in 4 utrdbe.

Danes poznamo osemnajst lokacij, kjer so vidni arheološki ostanki zapornega sistema claustra Alpium Iuliarum.

Večino na terenu težko opazimo, na nekaterih lokacijah pa je sistem jasno viden, saj so arheološki ostanki konservirani ali celo rekonstruirani.

  • Reka (Tarsatika), Hrvaška – arheološki park Principij
  • Jelenje na Grobničkem polju, Hrvaška
  • Studena, Hrvaška – zaporni zid
  • Gradina nad Pasjakom, Hrvaška – utrdba
  • Babno polje–Prezid, Hrvaška in Slovenija
  • Benete, Slovenija
  • Taboršč, Slovenija
  • Novi Pot, Slovenija
  • Gradišče pri Robu, Slovenija
  • Selo pri Robu, Slovenija
  • Rakitna, Slovenija
  • Pokojišče, Slovenija
  • Ajdovski zid (Vrhnika), Slovenija –utrdba Turnovšče, vogalni stolp trdnjave Navport
  • Brst pri Martinj Hribu, Slovenija
  • Lanišče, Slovenija – utrdba
  • Hrušica (lat. Ad Pirum), Slovenija – arheološki park, trdnjava Ad Pirum
  • Ajdovščina (Kastra), Slovenija – trdnjava
  • Zarakovec, Slovenija
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski gradZaprto
Ad PirumZaprto
 

 

Prijavite se na e-novice