Na ozemlju današnje Slovenije so prebivalci že od pradavnine živeli na visoki kulturni ravni, kar dokazujejo številne izjemne arheološke najdbe. Spoznajmo zgodbe, ki jih pripoveduje izjemno arheološko gradivo: od prvih, vendar izjemnih pričevanj iz starejše kamene dobe, prek prelomnih odkritij železne dobe, čudovite najdbe iz obdobja visoko omikanega Rimskega imperija in nemirnih časov vse do konca srednjega veka.
Z Najstarejšimi zgodbami s stičišča svetov odstiramo najbolj oddaljeno in skrivnostno
preteklost ozemlja Slovenije, ki jo izpričujejo arheološke najdbe od starejše
kamene do bronaste dobe. Na
ogled so najlepše in najdragocenejše najdbe iz zbirke Narodnega muzeja
Slovenije, od vrhunskih kamnitih in lončarskih izdelkov s kolišč Ljubljanskega
barja do blejskih našitkov, najstarejših zlatih predmetov s slovenskega
ozemlja.
Železnodobne zgodbe s stičišča svetov nas popeljejo v čas velikih sprememb, ki so v prvem tisočletju pr. Kr. korenito zaznamovale tako ozemlje Slovenije kot širši evropski prostor: zahtevne metalurške tehnologije, zapletena umetnostna figuralika, začetki denarnega gospodarstva in razvoj lokalnih pisav ... Večina teh pojavov se je prenesla na ozemlje Slovenije in se tu samostojno razvila stoletja pred nastopom
rimskega obdobja.
Približno pet stoletij je trajalo obdobje, ko je bilo ozemlje današnje Slovenije del velikega, odlično organiziranega in visoko omikanega Rimskega imperija; njegova duhovna zapuščina je temelj zahodne civilizacije. Med več kot tisoč predmeti na Rimskih zgodbah s stičišča svetov ima posebno mesto v leto 14 ali 15 datiran cesarski gradbeni napis, ki je obeležil dokončanje pomembne zgradbe v Emoni, bržkone njenega obzidja, in je prvovrstni dokument o nastanku kolonije Emone. Ob njem je prikazana prvotna postavitev pozlačenega bronastega kipa emonskega meščana: kip je bil namreč del izjemnega nagrobnega spomenika, ki se je očitno zgledoval po Trajanovem stebru v Rimu.
Muzejsko pripoved nadaljujejo Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov, in sicer z izjemnim gradivom iz obdobja od propada zahodnega rimskega cesarstva do konca srednjega veka. Obiskovalci muzeja si lahko ogledajo dragoceno opremo in nakit tedanjih prebivalcev ter spoznajo njihova bivališča in navade.
Časovni trak nas popelje na razstavo, na kateri si oglejte najlepše in najpomembnejše predmete svetovnega pomena iz arheološke zbirke Narodnega muzeja Slovenije. Zgodbe, ki jih pripovedujejo, kot mozaični kamenčki sestavljajo sliko o preteklosti na danes slovenskem prostoru, kjer so se stikali različni svetovi in snovale nepozabne zgodbe.
Posebni kotički so namenjeni otrokom, da se lahko z igro odpravijo na potovanje v druge čase našega prostora.