Bled je
slikovit slovenski kraj, znan po idiličnem jezeru in obdan z visokimi gorami. Ne
slovi pa le po naravnih lepotah, temveč tudi po bogati zgodovini in legendah,
povezanih z njegovimi številnimi znamenitostmi. Med
najbolj znanimi je legenda o potopljenem zvonu.
Zaradi
svoje izjemne lepote je Bled od nekdaj navduševal popotnike, raziskovalce in umetnike,
zato ne preseneča, da je z jezerom, cerkvijo na otoku in gradom na strmi skali
postal simbol najlepšega.
Bled ima tudi
bogato arheološko dediščino, kajti območje okoli jezera je bilo naseljeno že v
prazgodovini. Od tod izhajajo številne najdbe, med drugim kamnita orodja,
bronasti in železni izdelki ter tudi najstarejša zlata predmeta na Slovenskem.
Arheologi so izkopali naselbinske ostaline in raziskali veliko grobov iz
železne dobe, pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Ta izjemna dediščina
nam omogoča razumevanje življenja in kulture nekdanjih prebivalcev, ki so
pomembno sooblikovali zgodovino Bleda.
Blejski grad
vrh pečine nad jezerom je v pisnih virih najstarejši izpričani grad na
Slovenskem. Prvič je bil omenjen že v 11. stoletju; bil je del obrambnega
sistema ob meji Kranjske in sedež briksenske škofijske posesti na območju
Gorenjske. V srednjem veku je bil pomembno upravno in obrambno središče, postal
je simbol moči in varnosti za prebivalce okoliških krajev. Skozi stoletja je
bil večkrat preoblikovan in na njem je živelo več plemiških rodbin.
Bled z
okolico je danes v vseh letnih časih priljubljena turistična destinacija tako
med domačimi kot tujimi obiskovalci. Blejski otok ima bogato zgodovino kot svet
kraj in že od srednjega veka slovi kot priljubljeno božjepotno središče. V 19.
stoletju se je na Bledu razvila tudi zdraviliška dejavnost; bogastvo termalnih
vrelcev je spodbudilo razcvet zdraviliškega turizma in druga polovica 19.
stoletja je posegla v zunanjo podobo tega idiličnega okolja – blejska veduta je
doživela precejšnjo preobrazbo s številnimi hoteli, gostilnami in počitniškimi
vilami.