SI
Stoji, stoji tam Blejski gradPrvi del nove stalne razstave na Blejskem gradu
17. 3. 2025

Stoji, stoji tam Blejski grad

Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled na Blejskem gradu pripravlja novo razstavo. Na ogled je prvi del nove stalne postavitve, posvečene naravni in arheološki dediščini Blejskega kota. 

O razstavi

Legenda o zvonu želja, ilustracija akad. slikarke Andreje Peklar

Bled je slikovit slovenski kraj, znan po idiličnem jezeru in obdan z visokimi gorami. Ne slovi pa le po naravnih lepotah, temveč tudi po bogati zgodovini in legendah, povezanih z njegovimi številnimi znamenitostmi. Med najbolj znanimi je legenda o potopljenem zvonu. 

Zaradi svoje izjemne lepote je Bled od nekdaj navduševal popotnike, raziskovalce in umetnike, zato ne preseneča, da je z jezerom, cerkvijo na otoku in gradom na strmi skali postal simbol najlepšega.

Bled ima tudi bogato arheološko dediščino, kajti območje okoli jezera je bilo naseljeno že v prazgodovini. Od tod izhajajo številne najdbe, med drugim kamnita orodja, bronasti in železni izdelki ter tudi najstarejša zlata predmeta na Slovenskem. Arheologi so izkopali naselbinske ostaline in raziskali veliko grobov iz železne dobe, pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Ta izjemna dediščina nam omogoča razumevanje življenja in kulture nekdanjih prebivalcev, ki so pomembno sooblikovali zgodovino Bleda.

Blejski grad vrh pečine nad jezerom je v pisnih virih najstarejši izpričani grad na Slovenskem. Prvič je bil omenjen že v 11. stoletju; bil je del obrambnega sistema ob meji Kranjske in sedež briksenske škofijske posesti na območju Gorenjske. V srednjem veku je bil pomembno upravno in obrambno središče, postal je simbol moči in varnosti za prebivalce okoliških krajev. Skozi stoletja je bil večkrat preoblikovan in na njem je živelo več plemiških rodbin.

Bled z okolico je danes v vseh letnih časih priljubljena turistična destinacija tako med domačimi kot tujimi obiskovalci. Blejski otok ima bogato zgodovino kot svet kraj in že od srednjega veka slovi kot priljubljeno božjepotno središče. V 19. stoletju se je na Bledu razvila tudi zdraviliška dejavnost; bogastvo termalnih vrelcev je spodbudilo razcvet zdraviliškega turizma in druga polovica 19. stoletja je posegla v zunanjo podobo tega idiličnega okolja – blejska veduta je doživela precejšnjo preobrazbo s številnimi hoteli, gostilnami in počitniškimi vilami.

Avtorji

Vodenje projekta
doc. dr. Alenka Miškec, Narodni muzej Slovenije, vodja projekta
doc. ddr. Mateja Kos Zabel, Narodni muzej Slovenije, direktorica
mag. Gorazd Lemajič, Narodni muzej Slovenije, vodja postavitve razstava

Avtorji razstave
Petra Bolha, Blaženka First, doc. ddr. Mateja Kos Zabel, Jure Kusetič, dr. Boštjan Laharnar, doc. dr. Alenka Miškec, Urša Pajk (vsi Narodni muzej Slovenije)

Ariana Furlan Prijon in Lara Prijon, arhitektura razstave
Barbara Bogataj Kokalj, grafično oblikovanje

Drugi del nove razstave bo posvečen mnogim vlogam, ki jih je Blejski grad imel skozi zgodovino, in znamenitim grajskim osebnostim. Zaživel bo leta 2026, do takrat pa je v prvem nadstropju gradu na ogled dosedanja stalna razstava:

 

 

Prijavite se na e-novice