Stoji, stoji tam Blejski grad

Narodni muzej Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled pripravil novo razstavo na Blejskem gradu. Prvi del razstave je bil na ogled že od 17. aprila 2025, nova razstava v celoti pa od 21. maja 2026.

O razstavi

Moški s čolnom pelje zvon po jezeru, gospa v dolgi obleki mu maha z brega. Odtenki so temni, modri in zeleni, iz težkih oblakov se bliska.

Legenda o zvonu želja, ilustracija akad. slikarke Andreje Peklar

Na mizici je vaza s cvetličnim aranžmajem in zlato sobno uro. Na drugi mizici je violina, ob mizi sta dva in oblazinjena stola in oblazinjena zofa. Steno z modrimi tapetami in zlatimi potiski krasita sliki s cvetličnimi motivi.

Grajski salon je bil središče družabnega življenja (fotografija: Boris Pretnar)

Bled je slikovit slovenski kraj, znan po idiličnem jezeru in obdan z visokimi gorami. Zaradi svoje izjemne lepote je od nekdaj navduševal popotnike, raziskovalce in umetnike, zato ne preseneča, da je z jezerom, cerkvijo na otoku in gradom na strmi skali postal simbol najlepšega. Bled pa ne slovi le po naravnih lepotah, temveč tudi po bogati zgodovini in legendah, povezanih z njegovimi številnimi znamenitostmi.

Razstavna pripoved se začne s slikovitim prikazom mistične legende o zvonu želja. Ta obiskovalca popelje v bogato preteklost Bleda z okolico, seznani ga z naravnimi danostmi tega območja ter njegovo raznoliko kulturno dediščino. Okolica jezera je bila naseljena že v prazgodovini, od tod izhajajo številne najdbe, ki osvetljujejo življenje njenih prvih prebivalcev, med drugim kamnito orodje, bronasti in železni izdelki ter dragocena okrasna našitka – najstarejša zlata predmeta na Slovenskem. Izjemna dediščina iz železne dobe, pozne antike in zgodnjega srednjega veka nam omogoča razumevanje življenja in kulture nekdanjih prebivalcev, ki so pomembno sooblikovali zgodovino Bleda.

Blejski grad kot središče upravnega, gospodarskega in družbenega življenja

Tisočletni Blejski grad, ki stoji na strmi skali nad jezerom, je bil prvikrat omenjen že leta 1011 v listini kralja Henrika II. Drugi del razstave je posvečen predstavitvi gradu in mnogim vlogam, ki jih je imel skozi zgodovino. Bil je središče gospodarskega in družbenega življenja, na gradu je bilo upravno središče posesti, imel je pomembno obrambno funkcijo, doživljal je številne prezidave, menjali so se lastniki, huje sta ga prizadela dva potresa. Obiskovalec odkriva življenje gospode na gradu ter vsakdan plemstva in podložnikov.
Bled je bil od nekdaj tudi navdih umetnikom, pesnikom in popotnikom ter prepoznaven kot eden najpomembnejših simbolov slovenske kulturne dediščine.

Blejski grad – prostor zgodovine, kulture in živih zgodb

Bled z okolico je v vseh letnih časih priljubljena turistična destinacija tako med domačimi kot tujimi obiskovalci. Blejski otok ima bogato zgodovino kot svet kraj in že od srednjega veka slovi kot priljubljeno božjepotno središče. V 19. stoletju se je na Bledu razvila tudi zdraviliška dejavnost; bogastvo termalnih vrelcev je spodbudilo razcvet zdraviliškega turizma in druga polovica 19. stoletja je posegla v zunanjo podobo tega idiličnega okolja – blejska veduta je doživela precejšnjo preobrazbo s številnimi hoteli, gostilnami in počitniškimi vilami.

Prisrčno vabljeni na zanimiv sprehod skozi obnovljene grajske prostore – od začetkov poselitve na območju Blejskega gradu prek njegovih vlog in pomena skozi zgodovino do sodobnosti.

Pogledi na razstavo

Lesena maketa prikazuje grad z visokim obzidjem, obzidano je tudi stopnišče na grad, ki je pred zadnjim vzponom pregrajeno z obrambnimi vrati.

Maketa Blejskega gradu (izdelava: Bine Logar, Matjaž Mubi, Maketarstvo.com, d. o. o.)

Verno izdelane lutke prikazujejo mošgega, žensko in 10-letnega otroka v oblačilih iz grobe tkanine v naravnih barvah. Imajo nekaj opreme: lok, lonec, pračo, mošnjiček, piščalko. Samo moški je obut v enostavne mokasine, ženska in otrok sta bosa.

Slovanska družina iz 9. stoletja (izdelava lutk: Miha Knific, Utopia film d. o. o.)

Okostje jelena z lopatastim rogovjem je sestavljeno in stoji pokonci, manjkajoči deli so dopolnjeni s kovinskimi palicami.

Losovo okostje iz poznorimskega obdobja iz brezna na Soriški planini (postavitev: Branko Travnikar, Veterinarska fakulteta UL)

Čudovito ohranjena drobna kovinska zaponka v obliki pava z okrašeno galvo in repom.

Zaponka v podobi pava s Pristave na Bledu, 6. stoletje, bron (fotografija: Tomaž Lauko)

Razgrnjena velika bela listina je popisana z umetelno pisavo, v spodnjem desnem delu ima velik rdeč pečat. Besedilo je napisano v latinskem jeziku.

Darovnica iz leta 1011, ki jo je podpisal kralj Henrik II., s prvo omembo Bleda – castellum Veldes (fotografija: Boris Pretnar)

Krepak moški z daljšimi skodranimi lasmi in brki sedi za mizo, v rokah ima gosje pero, pred sabo liste papirja. Oblečen je v rjavo suknjio z gumbi, pod njo nosi belo srajco s širokimi ovratnimi krajci in manšetami.

Grajski pisar iz 17. stoletja (izdelava lutke: Miha Knific, Utopia film d. o. o., fotografija: Boris Pretnar)

Sredi sobe je dolga lesena miza, na kateri so glineni lončki in tablice. S stropa visijo trije črni lestenci. Na steno so pritrjeni prapori z grbi, ob njih so kopije orožja: helebarda, puška itd.

Viteška dvorana, kjer je graščakova družina preživljala prosti čas, obedovala in sprejemala goste (fotografija: Boris Pretnar)

Viteški oklep (fotografija: Boris Pretnar)

Na steni je obešenih 11 različno velikih uokvirjenih risb in slik Bleda, nekaj je barvnih, nekaj črno-belih.

Vedute Bleda (fotografija: Boris Pretnar)

Dve moški figuri, svečano opravljeni. Levi je kralj, na glavi ima krono. Škof je v beli opravi, z zlatimi bordurami in zlatim križem in vdelanimi dragimi kamni. V roki vsak na enem koncu držita belo listino.

Kralj Henrik II. izroča darilno listino škofu Albuinu, leto 1004 (izdelava lutk: Miha Knific, Utopia film d. o. o., fotografija: Boris Pretnar)

Na dvokolesnem vozičku so vrče žita ali moke. Zraven so lončene posode, košare in peharji, nekateri so polni sira, čebule in jajc. Na stenah so ilustracije setve in žetve.

Grajska kašča z ilustracijama setve in žetve avtorice Andreje Peklar (fotografija: Boris Pretnar)

Zanimivosti

Lutke na razstavi

Ekipa strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije je bila pred velikim izzivom, kako avtentično prikazati življenje na gradu skozi srednjeveška in novoveška stoletja. Pri lutkah škofa Albuina, kralja Henrika II. in pisarja so upoštevane prav vse podrobnosti. »Izdelava lutk, njihovih oblačil in opreme je potekala zelo počasi, saj je bilo treba natančno preveriti vsak detajl. Največji izziv sta predstavljali upodobitvi škofa Albuina in kralja Henrika II. oziroma prizor predaje izročitve darovnice z začetka 11. stoletja. Slikovnih virov iz tistega časa, ki bi lahko služili kot zanesljive predloge, je namreč zelo malo, obstoječe upodobitve pa so pogosto precej stilizirane. Pri škofu Albuinu smo morali posebej premisliti prav vsak element – od mitre, ki je bila v 11. stoletju drugačna kot v poznejših obdobjih ali danes, do albe, ki takrat še ni imela čipk, temveč bogato vezenino iz zlatih nitk. Takšnih podrobnosti je bilo še veliko. Pri rekonstrukciji podobe kralja Henrika II. smo si pomagali predvsem z dvema razstavnima katalogoma o njegovem življenju, izdanima leta 2002 in 2025. Najbolj smo se oprli na upodobitev Henrika II. z naslovnice kataloga iz leta 2002 ter na nekaj sočasnih upodobitev. Nekoliko lažje delo smo imeli z lutko pisarja, saj so oblačila izobraženih mož s konca 17. stoletja precej bolje dokumentirana,« poudarja vodja projekta dr. Alenka Miškec iz Narodnega muzeja Slovenije.
Lutke so zasnovali in ustvarili v studiu Utopia film.

Ilustracije

Ilustrirane podobe iz stoletij, ko se je na Blejskem gradu živelo, je za razstavo prispevala akademska slikarka Andreja Peklar.

Avtorji

Vodenje projekta
doc. dr. Alenka Miškec, Narodni muzej Slovenije, vodja projekta
doc. ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica

Vodja postavitve razstave
mag. Gorazd Lemajič, Narodni muzej Slovenije

Avtorji razstave
Petra Bolha, Blaženka First, doc. ddr. Mateja Kos Zabel, Lucija Kous, dr. Jernej Kotar, Jure Kusetič, dr. Boštjan Laharnar, Magdalena Mezeg, doc. dr. Alenka Miškec in Urša Pajk (vsi Narodni muzej Slovenije)

Eksponati
Gorenjski muzej, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Leopold Kolman

Arhitektura razstave
Ariana Furlan Prijon, Lara Prijon

Grafično oblikovanje
Barbara Bogataj Kokalj