Stoji, stoji tam Blejski grad

Prvi del nove stalne postavitve na Blejskem gradu, posvečen arheologiji Bleda in blejske okolice, je na ogled od spomladi 2025. Zdaj se bodo obiskovalci lahko sprehodili po prenovljenih prostorih v 1. nadstropju razstavnih prostorov in sledili muzejski zgodbi, ki se posveča gradu kot središču gospodarske in družbene moči, predstavlja odnos blejskega gospoda do podložnikov, ter odpira pogled v zasebne ambiente blejske gospode. Drugi del nove razstave bo posvečen mnogim vlogam, ki jih je Blejski grad imel skozi zgodovino, in znamenitim grajskim osebnostim. Piše se novo poglavje v zgodovini Bleda, ko Kralj Henrik II. izroči darovnico škofu Albuinu.

Blejski grad kot središče upravnega, gospodarskega in družbenega življenja
Drugi del razstave v ospredje postavlja grad kot utrdbo, predvsem pa središče gospodarskega in družbenega življenja. Blejski grad ni imel ohranjenega inventarja, prostori so bili prazni, pohištvo odneseno. Le v treh slovenskih gradovih so preživeli originalni ambienti iz njihovega zadnjega obdobja življenja, 19. stoletja. Ekipa strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije je bila pred velikim izzivom. Kako čim bolj avtentično prikazati življenje na gradu skozi srednjeveška in novoveška stoletja. Posvečali so se vsaki podrobnost. Pri lutkah škofa Albuina, kralja Henrika II. in pisarja, ki so jih zasnovali in ustvarili v studiu UTOPIA FILM, so upoštevane prav vse podrobnosti.

Dr. Alenka Miškec, vodja projekta, Narodni muzej Slovenije, pove: »Nastanek lutk, njihovih oblačil in opreme je potekal zelo počasi, saj je bilo treba natančno preveriti vsak detajl. Največji izziv sta predstavljali upodobitvi škofa Albuina in kralja Henrika II., oziroma prizor predaje izročitve darovnice z začetka 11. stoletja. Slikovnih virov iz tega časa, ki bi lahko služili kot zanesljive predloge, je namreč zelo malo, obstoječe upodobitve pa so pogosto precej stilizirane. Pri škofu Albuinu smo morali posebej premisliti prav vsak element – od mitre, ki je bila v 11. stoletju drugačna kot v poznejših obdobjih ali danes, do albe, ki takrat še ni imela čipk, temveč bogato vezenino iz zlatih nitk. Takšnih podrobnosti je bilo še veliko. Pri rekonstrukciji podobe kralja Henrika II. smo si pomagali predvsem z dvema razstavnima katalogoma o njegovem življenju, izdanima leta 2002 in 2025. Najbolj smo se oprli na upodobitev Henrika II. z naslovnice kataloga iz leta 2002 ter na nekaj sočasnih upodobitev. Nekoliko lažje delo smo imeli z lutko pisarja, saj so oblačila izobraženih mož s konca 17. stoletja precej bolje dokumentirana.«

Pisar je bil na Blejskem gradu poleg zakupnika najpomembnejša oseba. Imenoval ga je briksenski škof in mu predal natančna navodila o dolžnostih in pravicah.
Tudi pri ilustriranih podobah iz stoletij, ko se je na Blejskem gradu živelo, je že prvi prvem delu razstave ilustracije prispevala akad. slikarka Andreja Peklar. To pot se je posvetila vsakdanjemu življenju. 

»Kašča je osrednja uprizoritev v sobi Gospodar in podložnik, saj simbolizira gospodarstvo posestva – temeljni steber preživetja in delovanja vsakega gradu. Ker je bilo življenje podložnikov v srednjem veku tesno povezano predvsem s kmečkimi opravili, smo želeli predstaviti prav ta vsakdanja dela. Pri tem smo si pomagali z ilustracijami akademske slikarke in ilustratorke Andreje Peklar, ki je oživila tri prizore iz kmečkega življenja: setev, žetev in striženje ovac,« je zapisala dr. Alenka Miškec, vodja projekta, Narodni muzej Slovenije.

Blejski podložniki so morali v zameno za uživanje zemlje izpolnjevati različne letne obveznosti do zemljiškega gospostva, te so bile zapisane v urbarju. Na ozemlju današnje Slovenije so jih vodili od druge polovice 12. stoletja do ukinitve podložništva leta 1848, nastali so zaradi težnje po učinkovitejšem upravljanju zemljiškega gospostva in lažjem dokazovanju iz njega izhajajočih pravic. Temeljni ali glavni urbar so dolgo uporabljali za odmero dajatev in bremen podložnikov ter drugih gospoščinskih dohodkov, priročni urbar pa je služil sprotnemu poslovanju in pregledu dejanskih prihodkov za eno ali več let. Popis posesti je bil razdeljen po upravnih enotah zemljiškega gospostva in krajih. 
»Dajatve zelo lepo izražajo gospodarske, družbene in druge spremembe. Zaradi sprememb klimatskih pogojev so na blejskem gospostvu opustili hmeljarstvo in vinogradništvo, dajatve v pivu in vinu so zato zamenjale dajatve v žitu. Z uveljavljanjem denarnega gospodarstva pa so podložniki vedno večji delež obveznosti poravnavali v denarju. Toda v času monetarnih kriz so fevdalci namesto plačil v denarju znova zahtevali oddajo žita in drugih naturalij,« pove dr. Jernej Kotar iz Narodnega muzeja Slovenije

Mag. Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled je prepričana da je zavod v zadnjih letih s sodelovanjem, medsebojnim spoštovanjem in skupnim iskanjem rešitev uspešno izvajal prenove ter nadgrajevali vsebine, da bi obiskovalci še bolj navdušeno raziskovali Blejski grad in spoznavali življenje med obema Savama skozi raznoliko ponudbo v različnih grajskih prostorih. Odličen primer takšnega sodelovanja je stalna razstava Stoji, stoji tam Blejski grad, ki so jo pripravili skupaj z Narodnim muzejem Slovenije. Verjame, da dobre izkušnje obiskovalce spodbujajo tudi k odkrivanju drugih muzejev, galerij in kulturnih ustanov po Sloveniji. Meni, da je plod odličnega sodelovanja Zavoda za kulturo Bled in Narodnega muzeja Slovenije stalna razstava Stoji, stoji tam Blejski grad, in da dobre izkušnje obiskovalce spodbujajo tudi k odkrivanju drugih muzejev, galerij in kulturnih ustanov po Sloveniji.
Ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije pa je poudarila, da se z odprtjem drugega dela stalne razstave zaključuje zgodba o gradu kot nosilcu številnih funkcij, od upravne, sodne, ekonomske in umetnostne, saj je bil obenem tudi središče okusa in mode. Na ta način se vzpostavlja jasna rdeča nit pripovedi, ki obiskovalce vodi od začetkov poselitve na območju gradu, vse do njegovega pomena skozi zgodovino do sodobnosti.

Uradno odprtje težko pričakovane nove stalne postavitve na Blejskem gradu bo v četrtek, 21. maja 2026, ob 15. uri.