SI
Kratkočasni, priljubljeni in poučniVitrina meseca
1. 8. 2024 do 30. 8. 2024

Stripi v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije

Vitrina meseca, na ogled od 1. do 30. avgusta 2024, Muzejska

Pogled na naslovnico stripa; stranski profil pistaelja Ivana Cankarja z izrazitimi brki.
Naslovnica Ivan Cankar: podobe iz življenja, Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić, 2018
Naslovnice šestih knjig na temo stripov.
Knjige na temo stripov, hrani Knjižnica NMS
Naslovnica Stripa o Prešernu, izpisana sta tudi avtorja Magda Zore in Jože Trobec.
Naslovnica Stripa o Prešernu, Magda Zore in Jože Trobec, 2021

Kratkočasni priljubljeni in poučni

Ali ste veliki privrženci stripov ali tisti, ki nikoli ne posežete po njih? Če ste slednji, je priložnost, da si premislite.

Skoraj vsi poznamo kakšen strip iz otroštva; morda smo le ošinili njegovo naslovnico, ga prelistali ali (površno) prebrali. Zagotovo smo srečali kakšnega strastnega bralca, zbiratelja ali celo risarja. Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Alan Ford, Kavboj Pipec in Rdeča pesa, Dylon Dog ali Zagor, nam prikličejo kakšen spomin iz otroštva? Kaj pa revija Politikin Zabavnik? Mikijev Zabavnik?
Mikijev Zabavnik je bila še ena jugoslovanska revija, ki je začela izhajati 14. oktobra 1974, slovenska verzija pa 2. januarja 1978. Mladim bralcem je nudila zlasti Disneyeve stripe.

V zadnjem času je na slovenskem tržišču veliko stripov, namenjenih predvsem učenju – o znamenitih osebah, dogodkih, zgodovinski pregledi o na primer rock glasbi in romani, pripovedke, povesti v obliki sličic in besedil v oblačkih.
V Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije hranimo tovrstne; med njimi so Strip o Prešernu, Franjo Malgaj, Spomini in sanje Kristine B., Tolminski punt 1713, Neustrašne: portreti neuklonljivih žensk, Ta veseli dan ali Matiček se ženi in drugi. Kot je iz napisanega razvidno, smo za avgustovsko temo izbrali stripe. Namen vitrine meseca je v prvi vrsti ta, da pokažemo obiskovalcem, kako raznovrstno gradivo hranimo v knjižnici, med drugim tudi omenjene tiske.

Zlata doba super junakov
Za epohalen umetniški izdelek na področju stripa velja Yellow Kid (Rumeni deček), ki je izhajal med letoma 1895 in 1898. Stripovska umetnost je hitro dobil privržence in ima jih še danes. Nepoznavalcem so postali stripovski herojski liki znani zaradi filmov, ki so jih »oživili« - med njimi Superman, Batman, Wonder Woman, Captain America in drugi. Leta 1938 so se v stripih pojavili prvi super junaki; zlata doba tovrstnih protagonistov je bila od tridesetih do petdesetih let 20. stoletja. Avtorjem je služila za navdih tudi druga svetovna vojna, boj pravičnih zoper zle agresorje. Dobra bitja z nadnaravnimi močmi so velikokrat na zunaj šibka, a ko dobijo moč, lahko premagajo najrazličnejše nepridiprave. 

Slovenski stripovski ustvarjalci
Slovenska stripovska pionirja sta bila Hinko Smrekar in Milko Bambič. Na razvoj te popularne kulture na Slovenskem je močno vplivala politična karikatura, ki jo najdemo v časopisih Osa, Sršen, Brencelj, Pavliha in še bi lahko naštevali. Seveda pa so prihajali vplivi tudi iz tujine. Samosvoj, uporen, porogljiv in mojstrski ustvarjalec Smrekar je leta 1914 narisal strip Izjemno zanimiv primer elefantiaze. Avtor si je privoščil zbadljivko s primesmi pornografije na račun Avstrijcev. 

Zvitorepec, Ciciban, Pionirski list 
Miki Mustra pa verjetno ni treba posebej predstavljati. Napišimo le to, da je svoj ustvarjalni navdih vdihnil različnim zgodovinskim, pustolovskim in pravljičnim likom. Za marsikaterega otroka ni bilo pravega večera, če ni videl njegovih simpatičnih zajčkov na TV Ljubljani. Po Mustrovem junaku se je imenovala prva slovenska zgolj stripu namenjena revija – Zvitorepec. Nekateri predstavniki moje generacije pa smo dozorevali tudi ob stripu Ukana (1977), okrajšani verziji Svetinovega istoimenskega romana. Naslikal jo je Štefan Planinc, najprej je izhajala v nadaljevanjih v Pionirskem listu, pozneje je bila natisnjena v knjižni obliki.
Med ustvarjalci časopisnega stripa moramo omeniti vsaj še nekatere Aca Mavca, očeta Naočnika in Očalnika, pa Bineta Roglja in njegovih Smrklje in Smrkavca, Boža Kosa, ki smo ga srečali vsi ljubitelji Cicibana. Kos je s svojimi risbami »gostoval« tudi v učbenikih, televizijskih oddajah, mladinskih knjigah in še bi lahko naštevali. Nikakor ne smemo spregledati ženske ustvarjalke – Melite Vovk in njenih Zgodb o ljubezni v Cicibanu.

Zelo zanimivi sta publikaciji Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Spektakularni Don Kihot, ker so ilustracije ob besedilu v oblačku prispevali dijaki Gimnazije Bežigrad.
Zapišimo še tri ustvarjalce Jakob Klemenčič, Suzi Bricelj in Izar Lunaček. Dve imeni sta povezani z mojim študentskim obdobjem in eno z otroštvom. Med ustvarjalci časopisnega stripa moramo omeniti vsaj še Aca Mavca, očeta Naočnika in Očalnika, Bineta Roglja in njegovih Smrklje in Smrkavca, Boža Kosa, ki smo ga srečali vsi ljubitelji Cicibana. Kos je s svojimi risbami »gostoval« tudi v učbenikih, televizijskih oddajah, mladinskih knjigah in še bi lahko naštevali. Nikakor ne smemo spregledati ženske ustvarjalke Melite Vovk in njenih Zgodb o ljubezni v Cicibanu.

So vas zamikale stripovske zgodbe? Potem pa le še povabilo k listanju (in branju) stripov, stripovskih revij (obvezno Stripburger), obisku knjižnice in ogledu vitrine meseca avgusta!

Prisrčno vabljeni!

Avtorica poletne vitrine meseca je Urša Pajk.

 

 

Prijavite se na e-novice