Kratkočasni priljubljeni in poučni
Ali ste veliki privrženci
stripov ali tisti, ki nikoli ne posežete po njih? Če ste slednji, je
priložnost, da si premislite.
Skoraj vsi poznamo kakšen
strip iz otroštva; morda smo le ošinili njegovo naslovnico, ga prelistali ali (površno)
prebrali. Zagotovo smo srečali kakšnega strastnega bralca, zbiratelja ali celo risarja.
Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Alan Ford, Kavboj Pipec in Rdeča
pesa, Dylon Dog ali Zagor, nam prikličejo kakšen spomin iz otroštva? Kaj pa
revija Politikin Zabavnik? Mikijev Zabavnik?
Mikijev Zabavnik je bila še ena jugoslovanska revija, ki je začela izhajati 14. oktobra 1974, slovenska verzija pa 2. januarja 1978. Mladim bralcem je nudila zlasti Disneyeve stripe.
V zadnjem času je na
slovenskem tržišču veliko stripov, namenjenih predvsem učenju – o znamenitih
osebah, dogodkih, zgodovinski pregledi o na primer rock glasbi in romani,
pripovedke, povesti v obliki sličic in besedil v oblačkih.
V Knjižnici Narodnega muzeja
Slovenije hranimo tovrstne; med njimi so Strip
o Prešernu, Franjo Malgaj, Spomini in sanje Kristine B., Tolminski
punt 1713, Neustrašne: portreti
neuklonljivih žensk, Ta veseli dan ali Matiček se ženi in
drugi. Kot je iz napisanega razvidno, smo za avgustovsko temo izbrali stripe.
Namen vitrine meseca je v prvi vrsti ta, da pokažemo obiskovalcem, kako
raznovrstno gradivo hranimo v knjižnici, med drugim tudi omenjene tiske.
Zlata doba super junakov
Za epohalen umetniški izdelek na področju stripa velja Yellow Kid (Rumeni
deček), ki je izhajal med letoma 1895 in 1898. Stripovska umetnost je hitro
dobil privržence in ima jih še
danes. Nepoznavalcem so postali stripovski herojski liki znani zaradi filmov,
ki so jih »oživili« - med njimi Superman, Batman, Wonder Woman, Captain America
in drugi. Leta 1938 so se v stripih pojavili prvi super junaki; zlata doba
tovrstnih protagonistov je bila od tridesetih do petdesetih let 20. stoletja.
Avtorjem je služila za navdih tudi druga svetovna vojna, boj pravičnih zoper
zle agresorje. Dobra bitja z nadnaravnimi močmi so velikokrat na zunaj šibka, a
ko dobijo moč, lahko premagajo najrazličnejše nepridiprave.
Slovenski stripovski ustvarjalci
Slovenska stripovska pionirja sta bila Hinko Smrekar in
Milko Bambič. Na razvoj te popularne kulture na Slovenskem je močno
vplivala politična karikatura, ki jo najdemo v časopisih Osa, Sršen, Brencelj, Pavliha
in še bi lahko naštevali. Seveda pa so prihajali vplivi tudi iz tujine. Samosvoj,
uporen, porogljiv in mojstrski ustvarjalec Smrekar je leta 1914 narisal strip Izjemno
zanimiv primer elefantiaze. Avtor si je privoščil zbadljivko s primesmi
pornografije na račun Avstrijcev.
Zvitorepec, Ciciban, Pionirski list
Miki Mustra pa verjetno ni treba posebej predstavljati. Napišimo le to, da je
svoj ustvarjalni navdih vdihnil različnim zgodovinskim, pustolovskim in
pravljičnim likom. Za marsikaterega otroka ni bilo pravega večera, če ni videl njegovih
simpatičnih zajčkov na TV Ljubljani. Po Mustrovem junaku se je imenovala prva
slovenska zgolj stripu namenjena revija – Zvitorepec. Nekateri predstavniki
moje generacije pa smo dozorevali tudi ob stripu Ukana (1977), okrajšani
verziji Svetinovega istoimenskega romana. Naslikal jo je Štefan Planinc,
najprej je izhajala v nadaljevanjih v Pionirskem listu, pozneje je bila
natisnjena v knjižni obliki.
Med ustvarjalci časopisnega stripa moramo omeniti vsaj še nekatere Aca
Mavca, očeta Naočnika in Očalnika, pa Bineta Roglja in njegovih Smrklje in
Smrkavca, Boža Kosa, ki smo ga srečali vsi ljubitelji Cicibana. Kos je s
svojimi risbami »gostoval« tudi v učbenikih, televizijskih oddajah, mladinskih
knjigah in še bi lahko naštevali. Nikakor ne smemo spregledati ženske
ustvarjalke – Melite Vovk in njenih Zgodb o ljubezni v Cicibanu.
Zelo zanimivi sta publikaciji Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Spektakularni Don Kihot, ker
so ilustracije ob besedilu v oblačku prispevali dijaki Gimnazije Bežigrad.
Zapišimo še tri ustvarjalce Jakob Klemenčič, Suzi Bricelj in Izar Lunaček. Dve
imeni sta povezani z mojim študentskim obdobjem in eno z otroštvom. Med ustvarjalci časopisnega stripa moramo omeniti vsaj še Aca
Mavca, očeta Naočnika in Očalnika, Bineta Roglja in njegovih Smrklje in
Smrkavca, Boža Kosa, ki smo ga srečali vsi ljubitelji Cicibana. Kos je s
svojimi risbami »gostoval« tudi v učbenikih, televizijskih oddajah, mladinskih
knjigah in še bi lahko naštevali. Nikakor ne smemo spregledati ženske
ustvarjalke Melite Vovk in njenih Zgodb o ljubezni v Cicibanu.
So vas zamikale stripovske zgodbe? Potem pa le še povabilo k listanju (in branju) stripov, stripovskih revij (obvezno Stripburger), obisku knjižnice in ogledu vitrine meseca avgusta!
Prisrčno vabljeni!
Avtorica poletne vitrine meseca je Urša Pajk.