SI
Rudolf Cvetko in šifra ljubezni
3. 12. 2019 do 5. 1. 2020
Danes odprto
Muzejska10:00 - 20:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad08:00 - 18:00
Ad Pirum11:00 - 22:00

Rudolf Cvetko in šifra ljubezni

Rudolfa Cvetka poznamo predvsem kot prvega Slovenca, ki je osvojil olimpijsko medaljo (leta 1912 v sabljanju), in avstro-ogrskega stotnika. Malo pa je znano, da je svoji izbranki in poznejši ženi Mariji (Trošt) prva leta njune skrivne zveze pisal šifrirana pisma in razglednice. Kratka šifrirana sporočilca so se skrivala tudi pod znamkami. V šifrah so napisana pisma iz leta 1906, 1907 in deloma še 1908, razglednice in sporočilca pod znamkami pa so šifrirana skoraj do začetka prve svetovne vojne.

Iz korespondence lahko sklepamo, da mu je tudi Marija odgovarjala v šifrah. Na žalost se ni ohranilo nobeno njeno pismo, na peščici ohranjenih razglednic pa je besedilo napisano v latinici. Tako ne moremo zanesljivo vedeti, ali mu je pisala v šifrah samo kratka sporočila ali cela pisma. Korespondenca je skoraj v celoti pisana v nemškem jeziku, mestoma pa so uporabljene ljubkovalne fraze v slovenskem jeziku.

Osrednja tema pisem so podrobnosti iz njunega vsakdana – Rudolfovega življenja v avstro-ogrski vojski in Marijinega v Ljubljani, kjer je delala kot učiteljica. Vseskozi sta prisotni tudi temi ljubezni in hrepenenja, zato so pisma včasih obarvana z močno čustveno noto. Tako nam pomenijo bogat vir podatkov, saj lahko iz njih razberemo marsikaj ne samo o Rudolfovem osebnem odnosu do Marije, družine in prijateljev, ampak tudi o vojaškem življenju, duhu tedanjega časa ter ne nazadnje o vlogi žensk na prelomu stoletij. Pod znamkami so navadno zapisana kratka ljubezenska sporočilca in prošnje Mariji, naj mu pogosteje piše.

Pisanje v šifrah je bilo ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja zelo priljubljeno, v primeru Rudolfa in Marije pa je bil poglavitnejši vzrok za šifriranje besedil drugje. Rudolf se je bal, da Marijini starši njune ljubezni ne bi odobravali, saj je bil deset let starejši in nižjega stanu. Izkazalo se je, da je bil njegov strah povsem odveč. Leta 1910 sta si vpričo matere in ožjih sorodnikov izmenjala zaročne zaobljube, kmalu po začetku prve svetovne vojne, 6. septembra 1914, pa sta se poročila v cerkvi sv. Antona Puščavnika v Divači.

Sklop več kot 320 pisem in 1800 razglednic, ki jih hranita Oddelek za zgodovino in uporabno umetnost ter Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije, sta enkraten vir, ki nam daje celovitejši vpogled v Rudolfovo vsakdanje in intimno življenje. Skozi korespondenco se nam Rudolf Cvetko razkrije v popolnoma novi luči – kot čustven in ljubeč človek, predan oficir in gentleman.


Avtorica vitrine je Renny Rovšnik.

Razglednica s šifro pod znamko (hrani Narodni muzej Slovenije)
Razglednica s šifro pod znamko (hrani Narodni muzej Slovenije)
Poročna fotografija Rudolfa in Marije Cvetko, 6. september 1914 (hrani Narodni muzej Slovenije)
Poročna fotografija Rudolfa in Marije Cvetko, 6. september 1914 (hrani Narodni muzej Slovenije)
Danes odprto
Muzejska10:00 - 20:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad08:00 - 18:00
Ad Pirum11:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice