Rudolfa
Cvetka poznamo predvsem kot prvega Slovenca, ki je osvojil olimpijsko medaljo (leta
1912 v sabljanju), in avstro-ogrskega stotnika. Malo pa je znano, da je svoji
izbranki in poznejši ženi Mariji (Trošt) prva leta njune skrivne zveze pisal šifrirana
pisma in razglednice. Kratka šifrirana sporočilca so se skrivala tudi pod
znamkami. V šifrah so napisana pisma iz leta 1906, 1907 in deloma še 1908, razglednice
in sporočilca pod znamkami pa so šifrirana skoraj do začetka prve svetovne
vojne.
Iz
korespondence lahko sklepamo, da mu je tudi Marija odgovarjala v šifrah. Na žalost
se ni ohranilo nobeno njeno pismo, na peščici ohranjenih razglednic pa je besedilo
napisano v latinici. Tako ne moremo zanesljivo vedeti, ali mu je pisala v šifrah
samo kratka sporočila ali cela pisma. Korespondenca je skoraj v celoti pisana v
nemškem jeziku, mestoma pa so uporabljene ljubkovalne fraze v slovenskem
jeziku.
Osrednja
tema pisem so podrobnosti iz njunega vsakdana – Rudolfovega življenja v
avstro-ogrski vojski in Marijinega v Ljubljani, kjer je delala kot učiteljica. Vseskozi
sta prisotni tudi temi ljubezni in hrepenenja, zato so pisma včasih obarvana z
močno čustveno noto. Tako nam pomenijo bogat vir podatkov, saj lahko iz njih
razberemo marsikaj ne samo o Rudolfovem osebnem odnosu do Marije, družine in
prijateljev, ampak tudi o vojaškem življenju, duhu tedanjega časa ter ne nazadnje
o vlogi žensk na prelomu stoletij. Pod znamkami so navadno zapisana kratka
ljubezenska sporočilca in prošnje Mariji, naj mu pogosteje piše.
Pisanje
v šifrah je bilo ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja zelo priljubljeno, v
primeru Rudolfa in Marije pa je bil poglavitnejši vzrok za šifriranje besedil drugje.
Rudolf se je bal, da Marijini starši njune ljubezni ne bi odobravali, saj je
bil deset let starejši in nižjega stanu. Izkazalo se je, da je bil njegov strah
povsem odveč. Leta 1910 sta si vpričo matere in ožjih sorodnikov izmenjala
zaročne zaobljube, kmalu po začetku prve svetovne vojne, 6. septembra 1914, pa sta
se poročila v cerkvi sv. Antona Puščavnika v Divači.
Sklop
več kot 320 pisem in 1800 razglednic, ki jih hranita Oddelek za zgodovino in
uporabno umetnost ter Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije, sta enkraten
vir, ki nam daje celovitejši vpogled v Rudolfovo vsakdanje in intimno življenje.
Skozi korespondenco se nam Rudolf Cvetko razkrije v popolnoma novi luči – kot
čustven in ljubeč človek, predan oficir in gentleman.
Avtorica vitrine je Renny Rovšnik.