2021, 25 x 30,5 cm, trda vezava, 454 strani, ISBN 978-961-6981-53-8
Jezik: slovenski
Dvesto let po ustanovitvi Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani praznujemo rojstvo kulturnega in znanstvenega središča, ki je v slovenskem prostoru zapustilo neizbrisne sledi. Slavnostni jubilej pa nas hkrati zavezuje k podrobnejšemu pogledu v častitljivo, a le površno raziskano preteklost naše najstarejše muzejske institucije. S to tematiko se je spoprijelo že več piscev, vendar nobena od dosedanjih preglednih objav ni presegla ravni zgoščenega, poljudnega prikaza, praviloma brez poglobljenega kritičnega aparata, ki bi dopuščal sledljivo preverbo virov.
Da bi zapolnili tako očitno zgodovinopisno vrzel, smo k sodelovanju pritegnili predstavnike vseh štirih neposrednih naslednikov nekdanjega deželnega muzeja: Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Slovenskega etnografskega muzeja in Arhiva Republike Slovenije. Plod skupnih prizadevanj je obsežna znanstvena monografija, ki temelji na izčrpnih raziskavah doslej večinoma še neznanega oziroma neobjavljenega gradiva iz muzejskega arhiva, Arhiva Republike Slovenije in tudi nekaterih arhivskih ustanov onkraj današnjih državnih meja.
Tako se prvič doslej celovito razkrivajo zapletene okoliščine nastajanja Kranjskega deželnega muzeja, pri katerem so se udejstvovala malone vsa vidnejša imena tedanje kranjske politične in intelektualne elite. Podrobneje smo predstavili muzejsko delovanje v prvih sto letih obstoja, od težavnih začetkov do zlate dobe v času Karla Dežmana, pa tudi ozadja postopne cepitve nekdaj enotne ustanove na ožje usmerjene člene v desetletjih po razpadu Habsburške monarhije. Na tej podlagi je temeljil poznejši razvoj osrednjih slovenskih muzejev in arhiva, pripovedni lok pa sklenemo s pregledom delovanja Narodnega muzeja Slovenije od druge svetovne vojne do sedanjosti.