Poetovio: römische Grabdenkmäler

Leta 1963 sta v Situli 5 Ana in Jaroslav Šašel izdala prvi zvezek rimskih napisov Jugoslavije, ki so bili objavljeni po izidu znamenitega 3. zvezka Mommsenovega korpusa latinskih napisov (Corpus Inscriptionum Latinarum). V njem sta zbrala in komentirala rimske napise, objavljene med letoma 1940 in 1960, delo pa sta dopolnila še z dvema knjigama, Situlama 19 (1978) in 25 (1986). Že v teh treh knjigah, ki so napisane v latinščini, so zbrani in na kratko komentirani – a brez fotografij – tudi rimski napisi Slovenije, ki so izšli do srede osemdesetih let prejšnjega stoletja. Corpus in te tri knjige so bili osnova za korpus rimskih napisov Slovenije, ki so v Situli 47 objavljeni s fotografijami in izčrpnimi komentarji. Napisi Nevioduna so izšli v Situli 37 (Lovenjak 1998), napisi Celeje izven Situle (Visočnik 2017) in nagrobni napisi Petovione v Situli 46 (Ragolič 2023). Projekt bo zaključen z objavo rimskih votivnih napisov iz Petovione, ki jo pripravlja Milan Lovenjak.

Emona je bila zadnje mesto v Italiji, ustanovljeno kot rimska kolonija v času vladarja Avgusta, ob glavni cesti, ki je vodila v Panonijo. Začetki mesta segajo v prazgodovino. V njem so bili občasno nameščeni rimski vojaki, saj je bilo logistično pomembno, ovrženo pa je mnenje, da bi bila Emona zgrajena kot vojaški tabor 15. legije. Nagrobnik desetletnega dečka iz ljudstva Amantinov, najden v Putincih v Meziji, kaže, da so bili v času osvajanja Panonije v mestu nameščeni tudi talci, saj je na kenotafu omenjeno, da se je deček utopil v Emoni v reki.

V knjigi so objavljeni napisi iz mesta Emone, tako posvetila božanstvom kot nekaj gradbenih in počastitvenih napisov, predvsem pa številni nagrobniki. Več rimskih spomenikov z napisi je bilo najdenih tudi na upravnem območju Emone, ki je segalo od okolice Ljubljane čez celo Gorenjsko in zelo verjetno Notranjsko. V korpus je vključeno tudi manjše število rimskih napisov z območja Akvileje, saj je mejni kamen med Emono in Akvilejo, najden v Bevkah, dokazal, da je že Navport (Vrhnika) sodil v upravno območje Akvileje. Čez sto rimskih napisov (razen štirih so vsi nagrobni) pa je bilo najdenih na Ižanskem. Na njih so ohranjena značilna lokalna osebna imena, med katerimi so tudi takšna, ki se ne pojavijo nikjer drugje v rimskem imperiju. Napisi (vseh je 480) nam nudijo zanimiv vpogled v zgodovino rimske kolonije Emone in njenega podeželja, kjer je življenje potekalo povsem drugače kot v mestu. Monografijo zaključujejo seznam literature in indeksi.