Novi izdelki

Čeprav se je v naslednjem stoletju podjetje večkrat preoblikovalo – do konca druge svetovne vojne je bilo v lasti družine Schnabl, nato je bilo denacionalizirano in preimenovano v Kamniška keramika, slednjič pa delovalo pod okriljem tovarne Svit Kamnik –, je vse do leta 2008 ohranilo keramično dejavnost na zelo visokem nivoju. Po njegovem propadu je leta 2013 njegovo dediščino odkupil Lončarski center Bahor, zavod za razvoj in promocijo lončarstva, ki danes ponovno oživlja določene predmete iz te bogate kamniške zapuščine.

Iz prvotne Konškove delavnice sta ohranjena le še dva originalna krožnika. Hrani ju Narodni muzej Slovenije. 

Izdeluje: Lončarski center Bahor

Čeprav se je v naslednjem stoletju podjetje večkrat preoblikovalo – do konca druge svetovne vojne je bilo v lasti družine Schnabl, nato je bilo denacionalizirano in preimenovano v Kamniška keramika, slednjič pa delovalo pod okriljem tovarne Svit Kamnik –, je vse do leta 2008 ohranilo keramično dejavnost na zelo visokem nivoju. Po njegovem propadu je leta 2013 njegovo dediščino odkupil Lončarski center Bahor, zavod za razvoj in promocijo lončarstva, ki danes ponovno oživlja določene predmete iz te bogate kamniške zapuščine.

Iz prvotne Konškove delavnice sta ohranjena le še dva originalna krožnika. Hrani ju Narodni muzej Slovenije. 

Izdeluje: Lončarski center Bahor

Čeprav se je v naslednjem stoletju podjetje večkrat preoblikovalo – do konca druge svetovne vojne je bilo v lasti družine Schnabl, nato je bilo denacionalizirano in preimenovano v Kamniška keramika, slednjič pa delovalo pod okriljem tovarne Svit Kamnik –, je vse do leta 2008 ohranilo keramično dejavnost na zelo visokem nivoju. Po njegovem propadu je leta 2013 njegovo dediščino odkupil Lončarski center Bahor, zavod za razvoj in promocijo lončarstva, ki danes ponovno oživlja določene predmete iz te bogate kamniške zapuščine.

Iz prvotne Konškove delavnice sta ohranjena le še dva originalna krožnika. Hrani ju Narodni muzej Slovenije. 

Izdeluje: Lončarski center Bahor

Velikost obeska: pribl. 1 cm x 4 cm

Klekljani uhani v obliki neandertalčeve piščali – najstarejšega glasbila na svetu, ki je bila najdena v jami Divje babe I pri Šebreljah – združujejo skrivnostno zapuščino prvih melodij človeštva z nežno idrijsko čipko, mojstrsko izdelano iz drobne niti in stoletij znanja. Vsak uhan je droben talisman, ročno izdelan, neponovljiv in prežet z energijo narave ter ritmom prednic. 

Izdeluje: Maruša Tušar

Material: 100 % bombaž

Velikost: pribl. 41 x 38 cm

Na vrečki je natisnjen detajl s t. i. poutiche omarice z dvemi vrati iz 18. stoletja, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije.

Izdelek je bil zasnovan ob občasni razstavi Barok v Sloveniji - Arhitektura in uporabna umetnost.

Velikost: pribl. 16 x 22 cm (A5)

Motiv, lasersko izrezan iz lesene platnice, prikazuje detajl s t. i. poutiche omarice z dvemi vrati iz 18. stoletja. 

Omarico hrani Narodni muzej Slovenije.

Izdelek je bil zasnovan ob občasni razstavi Barok v Sloveniji - Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski do 7. 12. 2025.

Beležnico za Narodni muzej Slovenije izdeluje Naturart.

Dimenzije reprodukcije: 1000 x 440 mm

ORIGINAL

Avtor: Ivan Vavpotič

Leto: 1914

Tehnika: barvna litografija

Dimenzije: 3021 x 900 mm

Hrani: Narodni muzej Slovenije

Prva verzija plakata (in identične razglednice) je nastala že leta 1913, za katerega je bil napovedan III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Tega je Cesarsko-kraljevo policijsko komisarstvo prepovedalo, organizatorji so ga prestavili na naslednje leto, plakat pa je dobil letnico 1914. Kljub temu ni nikoli opravil svoje funkcije, saj je začetek 1. svetovne vojne dokončno preprečil izvedbo zleta in promoviranje dogodka ni bilo potrebno.

Ivan Vavpotič je pri oblikovanju izhajal iz osrednje ideje sokolskega gibanja: »zdrav duh v zdravem telesu«. Pooseblja jo mišičasta, atletsko grajena moška figura (model zanjo naj bi bil izvrsten telovadec Stane Derganc), »plemeniti junak«, ki ga odlikujejo delavnost, disciplina, skupinski duh. Njegovo kot iz kamna izklesano postavo je oblikoval z jasno konturo, ki izraža njegovo afiniteto do risbe, pa tudi vpliv secesijskega likovnega sloga na njegovo ustvarjanje.

Darija Mavrič Čeh, Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije