Oljenke

Velikost: pribl. 10 x 7 x 3 cm

Rimljani so za razsvetljavo poleg sveč in bakel uporabljali tudi oljenke. Največkrat so bile keramične, saj je bila glina precej cenejša od brona, iz katerega so bile običajno izdelane kovinske oljenke. Svetil je goreč konec stenja, ki je gledal iz oljenke skozi luknjo na nosu, napajalo pa ga je olivno olje. Rimske oljenke so bile običajno zaprte. Največ oljenk, še posebej celih, izvira iz grobov. Keramična oljenka z motivom erota na disku iz 1. stoletja n. št. izvira iz rimske Emone, današnje Ljubljane.

Oljenko hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. R 2453.

Velikost: pribl. 10,5 x 7 x 3,5 cm

Rimljani so za razsvetljavo poleg sveč in bakel uporabljali tudi oljenke. Največkrat so bile keramične, saj je bila glina precej cenejša od brona, iz katerega so bile običajno izdelane kovinske oljenke. Svetil je goreč konec stenja, ki je iz oljenke gledal skozi luknjo na nosu, napajalo pa ga je olivno olje. Rimske oljenke so bile običajno zaprte. Največ oljenk, še posebej celih, izvira iz grobov. Keramična oljenka iz 1. ali 2. stoletja n. št., najdena na Drnovem pri Krškem, sodi med t. i. pečatne oljenke, ki imajo na dnu imenski pečat lončarja.

Oljenko hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. R 1356.

 

Velikost: pribl. 9 x 6,5 x 3,5 cm

Rimljani so za razsvetljavo poleg sveč in bakel uporabljali tudi oljenke. Največkrat so bile keramične, saj je bila glina precej cenejša od brona, iz katerega so bile običajno izdelane kovinske oljenke. Svetil je goreč konec stenja, ki je iz oljenke gledal skozi luknjo na nosu, napajalo pa ga je olivno olje. Rimske oljenke so bile običajno zaprte. Največ oljenk, še posebej celih, izvira iz grobov. Keramična oljenka iz 2. stoletja n. št., ki izvira iz severnega emonskega grobišča (Emona je bila rimsko mesto na območju današnje Ljubljane), sodi med t. i. pečatne oljenke, ki imajo na dnu imenski pečat lončarja.

Oljenko hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. R 3081.

 

Velikost: pribl. 9,5 x 6,5 x 2,5 cm

Rimljani so za razsvetljavo poleg sveč in bakel uporabljali tudi oljenke. Največkrat so bile keramične, saj je bila glina precej cenejša od brona, iz katerega so bile običajno izdelane kovinske oljenke. Svetil je goreč konec stenja, ki je iz oljenke gledal skozi luknjo na nosu, napajalo pa ga je olivno olje. Rimske oljenke so bile običajno zaprte. Največ oljenk, še posebej celih, izvira iz grobov. Keramična oljenka z motivom školjke na disku izvira iz severnega emonskega grobišča (Emona je bila rimsko mesto na območju današnje Ljubljane) in datira v 1. stoletje n. št.

Oljenko hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. R 6452.

Velikost: pribl. 10 x 6 x 4,5 cm

Rimljani so za razsvetljavo poleg sveč in bakel uporabljali tudi oljenke. Največkrat so bile keramične, saj je bila glina precej cenejša od brona, iz katerega so bile običajno izdelane kovinske oljenke. Svetil je goreč konec stenja, ki je iz oljenke gledal skozi luknjo na nosu, napajalo pa ga je olivno olje. Rimske oljenke so bile običajno zaprte. Največ oljenk, še posebej celih, izvira iz grobov. Keramična oljenka s Kristusovim monogramom izvira z neznanega najdišča, datira pa v 4.–6. stoletje n. št.

Velikost: pribl. 11 x 6 x 3 cm

Rimljani so za razsvetljavo poleg sveč in bakel uporabljali tudi oljenke. Največkrat so bile keramične, saj je bila glina precej cenejša od brona, iz katerega so bile običajno izdelane kovinske oljenke. Svetil je goreč konec stenja, ki je iz oljenke gledal skozi luknjo na nosu, napajalo pa ga je olivno olje. Rimske oljenke so bile običajno zaprte. Največ oljenk, še posebej celih, izvira iz grobov. Keramična oljenka z okrasnim geometrijskim vzorcem izvira iz neznanega najdišča, datira pa v 2. pol. 1. ali začetek 2. stoletja n. št.

Oljenko hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. R 14385.

Velikost: pribl. 7,5 x 5,5 x 2 cm

Rimljani so za razsvetljavo poleg sveč in bakel uporabljali tudi oljenke. Največkrat so bile keramične, saj je bila glina precej cenejša od brona, iz katerega so bile običajno izdelane kovinske oljenke. Svetil je goreč konec stenja, ki je gledal iz oljenke skozi luknjo na nosu, napajalo pa ga je olivno olje. Rimske oljenke so bile običajno zaprte. Največ oljenk, še posebej celih, izvira iz grobov. Keramična oljenka z okrasnim motivom ribiča na disku izvira iz rimske Emone, današnje Ljubljane, in datira v 1. stoletje n. št.

Oljenko hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. R 2456.

Velikost: pribl. 8 x 5,5 x 2,5 cm

Rimljani so za razsvetljavo poleg sveč in bakel uporabljali tudi oljenke. Največkrat so bile keramične, saj je bila glina precej cenejša od brona, iz katerega so bile običajno izdelane kovinske oljenke. Svetil je goreč konec stenja, ki je iz oljenke gledal skozi luknjo na nosu, napajalo pa ga je olivno olje. Rimske oljenke so bile običajno zaprte. Največ oljenk, še posebej celih, izvira iz grobov. Keramična oljenka z okrasnim motivom vepra na disku izvira iz severnega emonskega grobišča (Emona je bila rimsko mesto na območju današnje Ljubljane) in datira v 1. stoletje n. št.

Oljenko hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. R 7012.