SI

Arheološka zbirka

Slovanska lončenina

Slovanska lončenina
Ime predmeta:Slovanska lončenina
Datacija:8.–9. stoletje
Najdišče:Slovenija, različna najdišča
Na ogled:Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov

Opis

Na ozemlja, ki so jih v 5. in 6. stoletju zapuščala germanska ljudstva, so se naseljevali Slovani. Razširili so se do Odre, poselili obsežna območja severno od Donave in preplavili Balkanski polotok, pomemben del bizantinskega cesarstva.

Na koncu 6. stoletja so Slovani dosegli območje severnega Jadranskega morja in Vzhodnih Alp. Po umiritvi vojnih razmer se je začel proces stikov in zbliževanja med Romani in Slovani. V 8. stoletju se del današnjega slovenskega ozemlja omenja kot Karniola, domovina Slovanov (Carniola Sclavorum patria), verjetno kneževina. Severno od Karniole je do sredine 8. stoletja obstajala neodvisna kneževina Karantanija.

Mlajša slovanska lončenina (8. in 9. stoletje) je bila narejena na počasnem vretenu, značilni so lonci z izvihanim ustjem, okrašeni z valovitimi in vodoravnimi linijami, vrezanimi z glavnikom ali šilom. Na dnu je pogosto odtisnjena os vretena ali pa lončarski znak. Lonce z blejskih grobišč (8, 9), iz naselbine v Pržanju pri Ljubljani (1) in iz struge Ljubljanice (2–7) lahko uvrstimo med lončenino srednjedonavskega kulturnega izročila.

Podrobnosti

1. Lonec, keramika, v. 18,8 cm, Pržanj pri Ljubljani, inv. št. S 7173.

2. Lonec, keramika, v. 14,2 cm, Ljubljanica pri Črni vasi, inv. št. V 515.

3. Lonec, keramika, v. 14,2 cm, Ljubljanica pri Vrhniki, inv. št. V 82.

4. Lonec, keramika, v. 12,8 cm, Ljubljanica pri Blatni Brezovici, inv. št. V 83.

5. Lonec, keramika, v. 14,3 cm, Ljubljanica pri Podpeči, inv. št. V 84.

6. Lonec, keramika, v. 13,8 cm, Ljubljanica pri Bevkah, inv. št. V 81.

7. Lonec, keramika, v. 13 cm, Ljubljanica pri Bevkah, inv. št. V 86.

8. Lonec, keramika, v. 12,8 cm, Mlino na Bledu, inv. št. S 2152.

9. Lonec, keramika, v. 11,8 cm, Zasip, inv. št. S 2421.

Za nadaljnje branje

Knific, Timotej in Nabergoj, Tomaž, 2016: Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov, Ljubljana, str. 61–65, sl. 77.

Predmeti so na ogled na razstavi

Avtorske pravice

Vsi podatki (fotografije, besedilo in druge informacije) na spletnih straneh Narodnega muzeja Slovenije so avtorsko zaščiteni in so avtorska last Narodnega muzeja Slovenije. Komercialna uporaba vsebine spletne strani Narodnega muzeja Slovenije brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana. Uporabniki lahko besedilo in fotografije uporabljajo le v nekomercialne in izobraževalne namene.

Pravila za objavo fotografij

1. Najem oziroma nakup fotografije ne zajema dovoljenja za objavo fotografije v kakršni koli obliki. Avtorska zaščita za vse fotografije ostaja v lasti Narodnega muzeja Slovenije.
2. Če potrebujete fotografijo za objavo, morate zaprositi za pravico do objave. Narodni muzej Slovenije bo izdal račun v skladu s cenikom. Pravica do objave je odvisna od upoštevanja spodaj navedenih pogojev:
  • Ob vsaki reprodukciji bo navedeno »ime in priimek avtorja fotografije, Narodni muzej Slovenije« oziroma »Narodni muzej Slovenije«, če ime avtorja ni dostopno.
  • Nobena reprodukcija ne bo uporabljena v komercialne oglaševalske namene. 
  • Če je objavljen le del reprodukcije, mora v podnaslovu pisati »detalj«.
  • V primeru barvnih reprodukcij morajo biti korekture predložene Narodnemu muzeju Slovenije v potrditev. V primeru slabe kvalitete reprodukcije si Narodni muzej Slovenije pridržuje pravico, da ne dovoli objave reprodukcije.
  • V skladu s cenikom bo zaračunana primerna odškodnina za pravico do objave reprodukcije. Obvezen izvod publikacije, v kateri je bila objavljena reprodukcija, bo poslan knjižnici Narodnega muzeja Slovenije.
  • Separati vseh člankov z objavo reprodukcij bodo poslani Narodnemu muzeju Slovenije. V kolikor to ni mogoče, bo uporabnik Narodnemu muzeju Slovenije poslal točen citat, kje je bila reprodukcija objavljena.
3. Dovoljenje za objavo se nanaša samo na eno izdajo v enem jeziku (v kolikor ni drugače opredeljeno). Podeljene pravice niso ekskluzivne in za vsako nadaljnjo uporabo fotografije je potrebno ponovno zaprositi. Pravico do uporabe fotografije v multimedijih ureja poseba pogodba.
4. Uporaba fotografij muzejskih predmetov, ki jih ni dobavil Narodni muzej Slovenije, ni dovoljena.

Podrobnejše informacije dobite na naslovu

Narodni muzej Slovenije
Tomislav Kajfež, mag.
Prešernova 20
1000 Ljubljana
T. +386 1 24 14 478
E: tomo.kajfez@nms.si
 

 

Prijavite se na e-novice