SI
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
MetelkovaZaprto
Grad Snežnik11:00 - 15:00
Blejski grad09:00 - 17:00
Ad Pirum11:00 - 22:00

Frančiška Goršič pri hišnih orglah

Frančiška Goršič pri hišnih orglah
Predmet:Frančiška Goršič pri hišnih orglah
Avtor:Anonimni fotograf
Datacija:Ok. 1900
Tehnika:Srebro-bromidna fotografija
Dimenzije:203 x 153 mm
Inv. št.:F-1020
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Opis

Fotografija naj bi prikazovala (če verjamemo napisu na zadnji strani) Marijo Goršič, rojeno Kovšča (1844–1926), ženo znamenitega orglarskega mojstra Franca Goršiča (1836–1898), ali verjetneje njegovo sestro Frančiško Goršič (1846–1927).

Fotografija je izdelana na tankem fotografskem papirju in prilepljena na sivo kartonasto podlago, ki jo krasi zgolj enostaven dvojni bel okvir. Delo ni signirano, vendar zaradi likovnih kakor tudi tehničnih kvalitet lahko sklepamo, da je bil avtor vešč svojega poklica in imel dobro razvit smisel za kompozicijo. V sredini fotografije pred orglami sedi Frančiška Goršič; njena desna roka je položena na tipkovnico, leva počiva v njenem naročju. 
Orgle je – kot potrjuje dopis velikega župana ljubljanske oblasti – izdelal njen oče Martin 1811–1881. Ivan Vrhovnik, tedaj trnovski župnik, piše, da so bile izdelane leta 1862 pri Ramaču v Vogelni ulici, »vse pa je iz domače tvarine: les iz Mestnega loga, piščali iz cinastih krožnikov, meh je pritrjen z volovskimi žilami; edino klaviatura je dunajskega izvora … Glasbilo je vrlo zanimivo i po dispoziciji (pet registrov), prav posebno pa po tehniki. Omara je iz jesenovine, skrajno solidno delo; lesene piščali vseskozi brez grče in ob ustnicah iz hrastovine.« V ovalu vrh orgelske omare je portret Martina Goršiča, ki ga je naslikal Ivan Vurnik, podobar in mizar iz Predtrga pri Radovljici, po naročilu Martinovega sina Franca, znamenitega ljubljanskega izdelovalca orgel, ki je orgle leta 1895 temeljito prenovil. Vurnik je najverjetneje po Francetovi zamisli izdelal célo orgelsko omaro, saj je slogovno sorodna njegovim drugim delom. Na tej podlagi lahko sklepamo, da fotografija ni nastala pred letom 1895; najverjetneje celo nekaj let pozneje, okoli 1900, ko so se že uveljavile fotografije v bolj hladnih sivo-rjavih tonih. Ta čas lahko potrjuje tudi starost portretiranke, ki bi jih prisodili okoli petinpetdeset let. 
V tem smislu lahko razumemo fotografijo tudi kot alegorijo slovenske glasbene orgelske tradicije, ki jo simbolizira družina Goršič: oče Martin je predstavljen tako s portretom kot z orglami, sin Franc kot tisti, ki je očetove orgle predelal in ki ga simbolizira prazen stol ob orglah, ter Frančiška, ki je bila predvsem izvajalka. Vse tri je odlikoval izjemen glasbeni talent: Martin je bil organist, skladatelj – predvsem nabožnih pesmi – in pevovodja (vodil je krakovski zbor). Izdelal je tudi dvoje orgel, s katerimi »je v sinu Francetu vzbudil veselje do orglarstva…«: – ta se je razvil v izvrstnega izdelovalca orgel, medtem ko ga je hčerka Frančiška nasledila v cerkvi kot organistka. Bila je zadnja članica družine Goršič, ki je ohranjala tradicijo orgelske glasbe. Okoli leta 1900 sta bila tako Martin kot tudi njegov sin Franc že pokojna, Frančiška je bila očitno neporočena, saj je v darilnem pismu imenovana gospodična (takrat je bila stara devetinsedemdeset let).

Frančiška je 25. maja 1925 podarila fotografijo Narodnemu muzeju Slovenije.  

Za nadaljnje branje

Mavrič, Darija, Fotografija kot reprezentanca, v: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 15, št. 2, 2005, str. 224–226.
Goršič, Franc: Orglarski mojster Franc Goršič (1836-1898). Spomini na očeta, v: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 53, št. 2, 2005, str. 103–112.
Vrhovnik, Ivan: Trnovska župnija v Ljubljani, faksimile izd. iz leta 1933. – Ljubljana: Akademska založba Trnovska župnija, 1991.

Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
MetelkovaZaprto
Grad Snežnik11:00 - 15:00
Blejski grad09:00 - 17:00
Ad Pirum11:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice