SI
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum10:00 - 22:00

Člani Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Moste - Selo v kostumih za igro Janeza Evangelista Kreka Turški križ

Člani Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Moste -Selo v kostumih za igro Janeza Evangelista Kreka Turški križ
Predmet:Člani Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Moste -Selo v kostumih za igro Janeza Evangelista Kreka Turški križ
Avtor:Anonimni fotograf
Datacija:1910
Tehnika:Ročno kolorirana srebrno bromidna fotografija
Dimenzije:239 x 289 mm
Inv. št.:F-1016
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Opis

Skupinski fotografski portret igralcev v kostumih igre Turški križ je kulturno-zgodovinski dokument. Priča o razvoju ljudske gledališke kulture, o ljudeh, ki so imeli v tem aktivno vlogo in jih ob pomoči sočasnih časopisnih objav lahko identificiramo. Fotografija je izdelana na tankem albuminskem papirju in sekundarno ročno kolorirana. Čeprav so ročno koloriranje fotografij pojavi v zahodni Evropi skorajda z rojstvom fotografije, so v začetku 20. stoletja, ko je ta fotografija nastala, pri nas še prava redkost.

Igra Turški križ je najobširnejše dramsko delo Janeza Evangelista Kreka. Pisati ga je začel jeseni 1909, premierna predstavitev pa je bila na odru društvenega doma v Selcah v Selški dolini že za novo leto 1910. To pomeni, da je bila premiera igre še pred izidom knjižice v tiskani obliki, saj je novica o izidu bila objavljena v Slovencu šele 26. februarja 1910. Delo je posvetil Ignaciju Semenu, ustanovitelju selškega bralnega društva. En izvod knjižice hrani tudi knjižnica NMS.

Navdih za zgodbo je črpal iz ljudskega izročila, po katerem naj  bi v 15. stoletju Turki prišli v Selško dolino, jo izropali in požgali, ob odhodu pa naj bi s seboj odpeljali ujetnike, med katerimi je bil tudi mali Jožek. Ko je čez leta prišel v vas z vojsko kot janičar Jusuf, so jih domačini pričakali v zasedi in premagali. V spomin na ta dogodek so v skalo vklesali križ v obliki črke X (Andrejev križ). Križ je viden še danes na skali nad staro cesto, ki pelje na Petrovo brdo. To zgodbo je Krek preoblikoval ter ji dodal nekaj karakternih vlog: duhovitega in zgovornega Ribničana Štrigalico, protestanta Dihurja, ki misli predvsem na lastno korist, hlapca Jakoba in Uršulo, ki vodi celoten boj proti Turkom, z izrazito izraženo ljubeznijo do domovine.

Anonimnemu fotografu so se postavili pred objektiv igralci Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Moste - Selo, ki so igro premierno predstavili 15. maja 1910 v Oražnovem salonu v Ljubljani, besedilo pa je izšlo v tiskani obliki le tri mesece pred tem. Slovenec je ob premieri zapisal: »Dramatični odsek mostansko-selškega društva je z uprizoritvijo prestopil iz lažjih igrokazov na polje težavnih iger. Igrala se je dobro, osobito je ugajal Ribničan, ki ga je predstavljal Ravnihar; junakinjo Uršulo je z zanosom predstavljala ga. Elza Premrou, teto prav dobro gospico Cundrova. Tudi manjše vloge so dobro naštudirane. Pelo se je prav dobro. Dramatični odsek S. k. izobraževalnega društva Moste-Selo lahko mirno uvrščamo med naše najboljše dramatične odseke in le čestitamo g. Ravniharju, odsekovnemu ustanovitelju in voditelju, ker je v primerno zelo kratkem času vzbudil celo vrsto dobrih igralskih talentov...« (Slovenec, št. 112, 20. 5. 1910, str. 3). Zgoraj v sredini stoji Uršula z Marijinim praporjem, pod njo Jusuf, v prvi vrsti na tleh pa turški glasbeniki. Takšna razporeditev ni naključna, temveč simbolna: najvišje je postavljen Marijin prapor, pod katerim so se vrli Selčani borili proti Turkom in jih tudi premagali. Jusuf sedi med domačini, saj kot nekdanji Jožek sodi mednje. Moški na njegovi levi je najverjetneje protestant Dihur, ki je v igri predstavljen kot izdajalec in dvoličnež. Skupaj z Jusufom (ki nastopa po sili razmer v dvojni vlogi) predstavljata sredino druge vrste. Takšna postavitev figur kaže na veščega fotografa, čeprav ni nikjer podpisan, z velikim smislom za kompozicijo.

Za nadaljnje branje

Mavrič Čeh, Darija, Fotografija kot reprezentanca, Kronika – časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 53, 2005, številka 2, str. 228–231.
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum10:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice