Na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, ob 23.17 je silovit potres z močjo 8.–9. stopnje po Mercallijevi lestvici prestrašil prebivalce Ljubljane ter pošteno razmajal mesto in bližnjo okolico. Večina stavb je bila bolj ali manj poškodovanih, dobrih 10 % jih je bilo treba v celoti porušiti. Amaterski in profesionalni fotografi so pohiteli ujeti v svoje objektive prizore iz razmajanega, s tramovi podprtega mesta in mestnih prebivalcev.

Magistrat se je na pobudo tedanjega svetnika (poznejšega župana) Ivana Hribarja odločil, da  bo dal vse objekte, ki jih bodo v celoti ali delno porušili, fotografirati in tako ohraniti spomin nanje, fotografije pa bodo prilagali prošnjam za finančno pomoč pri obnovi kot dokazilo dejanskega stanja v popotresni Ljubljani. Gradbeni urad je pripravil seznam vseh objektov (navedenih jih je bilo dvesto dvaindvajset), ki jih bo treba slikovno dokumentirati. Nalogo so zaupali fotografu Wilhelmu Josefu Helferju (1864– po 1820), ki se je v Ljubljani naselil šele malo pred tem strašnim dogodkom. Izdelal je fotografije različnih formatov. Dokaj obsežno zbirko njegovih fotografij hrani tudi Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije.

Na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, ob 23.17 je silovit potres z močjo 8.–9. stopnje po Mercallijevi lestvici prestrašil prebivalce Ljubljane ter pošteno razmajal mesto in bližnjo okolico. Večina stavb je bila bolj ali manj poškodovanih, dobrih 10 % jih je bilo treba v celoti porušiti. Amaterski in profesionalni fotografi so pohiteli ujeti v svoje objektive prizore iz razmajanega, s tramovi podprtega mesta in mestnih prebivalcev.

Magistrat se je na pobudo tedanjega svetnika (poznejšega župana) Ivana Hribarja odločil, da  bo dal vse objekte, ki jih bodo v celoti ali delno porušili, fotografirati in tako ohraniti spomin nanje, fotografije pa bodo prilagali prošnjam za finančno pomoč pri obnovi kot dokazilo dejanskega stanja v popotresni Ljubljani. Gradbeni urad je pripravil seznam vseh objektov (navedenih jih je bilo dvesto dvaindvajset), ki jih bo treba slikovno dokumentirati. Nalogo so zaupali fotografu Wilhelmu Josefu Helferju (1864– po 1820), ki se je v Ljubljani naselil šele malo pred tem strašnim dogodkom. Izdelal je fotografije različnih formatov. Dokaj obsežno zbirko njegovih fotografij hrani tudi Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije.


Literatura

Mirko Kambič, Potres v Ljubljani 1895, 150 let fotografije na Slovenskem 1839–1919, razstavni katalog [ur. Alja Predan], Ljubljana: Mestna galerija Ljubljana, str. 23–24.