Fotografija je ena iz serije, nastala ob preoblikovanju struge Ljubljanice pred prvo svetovno vojno. Avtor fotografije ni znan, glede na format bi lahko slutili, da je slikal po naročilu – bodisi Magistrata ali pa katerega izmed sočasnih časopisov, npr.
Ilustriranega Slovenca. Fotografije gotovo niso nastale pred poletjem 1912, ko so se začela dela v strugi.
Najprej so napravili »provizoriš« zapornico na izlivu Gradaščice v Ljubljanico in njen tok speljali v Gruberjev kanal. Nato so sredi struge naredili dva metra širok jarek ter dva stranska jarka, kamor se je stekala voda iz mestnih kanalov Zaradi čiščenja struge so občasno spustili vanjo svežo vodo. Nato so začeli strugo poglabljati. Ker je bila sestava tal raznovrstna, poleg mivke so v njej našli tudi lapor, so pri delu uporabljali različne metode, med drugim razstreljevanje, ki so ga izvajali vsak dan opoldan. »Dopoldne navrtajo delavci luknje in jih nabašejo z dinamitom. Vrhu teh min nalože skupaj zvezano tramovje in veje. To ima namen, da ne nese preveč daleč kamenja, ko se mina vžge. Ob 12. uri nadzornik zatrobi v rog in delavci hitro popuste delo.« (Slovenec, 14. 10. 1912, leto XL, št. 237, str. 4). Levo in desno stojita po dva delavca z rdečima zastavama v rokah ter zadržujeta opazovalce na ustrezni oddaljenosti. Včasih posredujejo tudi stražniki, kajti miniranje zbuja veliko pozornost obiskovalcev. Nato nadzorniki prižgejo vžigalne niti in še sami gredo hitro na varno. Ko začne pokati, se sproščajo različni zvoki, kamenje pa leti visoko v zrak. Kako so pripravili strugo za miniranje, je lepo razvidno na fotografiji Nabrežja svetega Jakoba (b).
V strugo so položili tudi dva tira za prevoz materiala; za to so uporabljali par »lokomobilov« (parne lokomotive, ki za vožnjo niso potrebovale tračnic) in »vozhuntov«