Čarobnost blejskega kota so različna ljudstva odkrila vsaj v zgodnjem srednjem veku (morda pa tudi prej), ko so na otoku postavili prvi leseni cerkvici (7. oz. 8. stol.) – ob samem prihodu krščanstva na to ozemlje. Prvi obiskovalci so bili gotovo romarji, ki so se v svojih prošnjah in hvaležnosti zatekali k Jezerski Mariji. Pozneje, v 18. in 19. stol. so se na Bledu ustavljali izobraženci, ki so čez naše dežele potovali v Italijo, a jih je premamila lepota pokrajine, pa tudi tisti, ki so hoteli okrepiti ali izboljšati svoje zdravje.
Ko odkrivamo svet okoli nas, srkamo vase podobe, ki pritegujejo našo pozornost. Da jih ne bi pozabili, jih danes fotografiramo. Pred izumom fotografije so to vlogo imele likovne upodobitve (risbe, slike, grafični list …). Vedute, predvsem izdelane v različnih grafičnih tehnikah (v bakrorezu, jedkanici, litografiji …), so na nek način promovirale kraje, ki bi bili brez njih manj znani. Velike naklade so omogočale, da so upodobitve prišle do širokega kroga ljudi: bile so vabilo, lahko pa tudi spomin na kraje, ki so jih obiskali.
Zato ni presenetljivo, da je bila veduta Bleda ena izmed najzgodnejših, ki jih je Joseph Wagner natisnil v seriji Malerische Ansichten aus Krain. Upodobitve idilične pokrajine, ki je pritegovala tako romarje kot tudi popotnike in turiste, so bile dragocen »spominek«, ki ga je marsikdo želel odnesti s seboj domov. Poskusni odtis je bil že maja 1841 na ogled pri tiskarju Ignacu pl. Kleinmayerju, ki je zbiral prednaročila. Prvi izmed desetih snopičev je izšel deset mesecev pozneje, marca 1842. V njem sta bili dve upodobitvi Bleda, ena v pokončnem, druga v ležečem formatu, kot bi avtor želel poudariti dve dimenziji pokrajine: visoke gore in širjavo jezera.
Avtor usmerja pozornost gledalca v otok s cerkvico, grad na pečini in župno cerkev pod njim, vse skupaj v objemu visokih gora, med katerimi izstopa Stol; na jezeru pa pletne polne potnikov in prazen čoln ob bregu.
Serija Malerische Ansichten aus Krain je nastala na pobudo ljubiteljev naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so želeli hraniti v svoji zbirki podobe najpomembnejših kranjskih krajev. Med marcem 1842 in februarjem 1848 je izdal trideset grafičnih listov z vedutami krajev na Kranjskem. Njegovi načrti so bili najverjetneje večji od realiziranega, vendar mu okoliščine v revolucionarnem času okoli leta 1848 niso dovoljevale, da bi nadaljeval z izdajanjem serije. Kljub vsemu – upodobitev Bleda je kot samostojno delo, hkrati pa tudi sestavni del večje serije, pomemben eksponat, ki nam govori o času v katerem je nastala.
Reisp, Branko, Vedute Kranjske Jožefa Wagnerja, v:
Redki stari tiski, Ljubljana 2001, str. 198–207.
Wagnerjeve vedute Kranjske, faksimile [spremno besedilo Branko Reisp], Ljubljana 1970.