SI
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum10:00 - 22:00

Portret Janeza Gregorja Dolničarja

Portret Janeza Gregorja Dolničarja
Predmet:Portret Janeza Gregorja Dolničarja
Avtor:Elias Bäck
Datacija:1700
Tehnika:Bakrorez
Dimenzije:176 x 126 mm (odtis), 208 x 154 mm (list)
Inv. št.:G-541
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Opis

Grafični list s portretom Janeza Gregorja Dolničarja je dragocen tako zaradi svoje umetniške kot zgodovinsko – dokumentarne vrednosti. Portretiranec Janez Gregor Dolničar (1655-1719), sin Janeza Krstnika Dolničarja in nečak Janeza Ludvika Schönlebna, doktor civilnega in kanonskega prava, je na prelomu iz 17. v 18. stoletje veliko prispeval k umetniškemu in kulturnemu razvoju Ljubljane, k njeni barokizaciji pa tudi k poznavanju njene zgodovine. Bil je ustanovitelj prve znanstvene družbe na Kranjskem Academie operosorum / Akademije delovnih, ki je povezala Ljubljano z drugimi evropskimi kulturnimi in umetniškimi središči. V uradni publikaciji družbe (Apes aCaDeMICae Operosorum Labacensium, sive Institutum, leges, scopus, nomina, et symbola novae Academiae sub apum symbolo Labaci adunatae) je predstavljen z emblemom, v katerega sta vkomponirana njegovo geslo Conditi in Aeuum (Spravlja za zmeraj) in ime Providus (Sprevidevni), opisujejo pa ga verzi:

Četa učenih čebel napolnjuje uljnjake s sokovi, 
kakor za stavo hiti delati zlati si med, 
ve, da bo zima prišla, zato si ga spravlja za zmeraj. 
Providus vneti tako študije trajne goji, 
zbira pod streho medeno krog sebe prežlahtne Kamene, 
prvi jih vabi, naj z njim sklenejo zvezo trdnó.

Iz njih lahko razberemo Dolničarjeve zasluge pri ustanovitvi in delovanju prve znanstvene ustanove Academie Operosorum: bil je eden glavnih pobudnikov, pa tudi najbolj aktiven član. Veliko truda je vložil v zbiranje različnih dokumentov, arheoloških najdb, razbiranju latinskih napisov in tudi publiciranju le-teh. V svojem delu Historiae Cathedralis Ecclesiae Labacensis je zapisal: »Nihče namreč ne dvomi, da so spomini prihodnjim rodovom v hvalevredno spodbudo za slavna dejanja«.  Bil je član in zavzet tajnik Družbe svetega Dizma, katere glavni namen je bila skrb za srečno smrt. Pod njegovim peresom je nastajala Spominska knjiga Družbe (Theatrum Memoriae Nobilis ac Almae Societatis Unitorum) – kronika, v kateri so bili predstavljeni njeni člani s svojimi grbi, simboli, poetičnimi verzi, nekateri tudi z življenjepisi. Nastajanje tega razkošnega iluminiranega rokopisa je razložil kot odločitev skupine intelektualcev, »da kakor na razstavi ali v gledališču predstavi krepostno Življenje vseh članov, njihove simbole in grbe, in to sicer z namenom, da bi svoje naslednike spodbudila k posnemanju vsakovrstnih visokih kreposti in da bi se jih potem, ko bodo po smrti odtegnjeni pogledu, spominjali in o njih premišljevali.« 

Pomembnost portretiranca je razvidna iz načina upodobitve: Dolničar je upodobljen kot dostojanstven, vpliven mož pri petinštiridesetih, z baročno lasuljo na glavi, oblečen v razkošno obleko s čipkastimi zapestniki in ovratnikom. V zgornjem levem kotu je upodobljen družinski grb, v zgornjem desnem pa emblem, ki mu je pripadal v Družbi svetega Dizme: na trakovih sta zapisana motto Conditi in Aeuum (Spravlja za zmeraj) in ime - Providus (Sprevidevni), motiv med trakovoma pa je likovni izraz vloge, ki jo je imel v Družbi. Osrednji simbol predstavljajo čebele: nekatere rojijo okoli odkrušenega stebra, druge pa se raje napajajo na vabljivih cvetovih – podobno kot so se okoli njega zbirali intelektualci, nekateri kot raziskovalci preteklosti, drugi kot umetniki. 

Avtorju grafičnega lista, nemškemu slikarju in bakrorezcu Eliasu Bäcku, imenovanemu Heldenmuth (junak), je uspelo z virtuozno linijo ujeti Dolničarjevo dostojanstven in prefinjen izraz. Obstaja verjetnost, da je v baker vrezana njegova resnična podoba, saj je portret nastal v času, ko je Bäck živel in deloval v Ljubljani.

Za nadaljnje branje

Lavrič, Ana, Janez Gregor Dolničar in njegova zgodovina ljubljanske stolne cerkve, v: Janez Gregor Dolničar, Zgodovina ljubljanske stolne cerkve (ur. Ana Lavrič), Ljubljana 2003, str. 11–62.
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum10:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice