SI
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum10:00 - 22:00

Predjamski grad

Predjamski grad
Predmet:Predjamski grad
Avtor:Karl Friedrich Schinkel (1781–1841)
Datacija:1816
Tehnika:Litografija s peresom
Dimenzije:380 x 312 mm (prizor), 389 x 314 mm (obrezan list)
Inv. št.:G-3999
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Signatura in datacija desno sp. pod prizorom: nach der Natur und mit der Feder auf / Stein gezeichnet von Schinkel 1816; levo sp. pod prizorom: Steindruck von Fr. Klinsmann in Berlin.

Napis pod prizorom: DAS SCHLOSS PREDIAMA IN CREIN XII STUND : VON TRIEST [Grad Predjama na Kranjskem, 12 ur od Trsta].

Opis

Grafični portret Predjamskega gradu, datiran z letnico 1816, zavzema prav posebno mesto v nizu historičnih upodobitev tega bisera kranjske utrdbene arhitekture. List je namreč signiral eden najodličnejših in najbolj vsestranskih klasicističnih umetnikov, pruski arhitekt, urbanist, slikar in grafik, medaljer in scenograf Karl Friedrich Schinkel. Hkrati pa je odtis dragocen tudi po tehnični plati: gre za inkunabulo tedaj mlade grafične tehnike – litografije oz. kamnotiska (Schinkel jo je izvedel s peresom), kar je avtor celo navedel levo pod upodobitvijo: Steindruck.

Z nespornimi spomeniškimi vrednotami in z atraktivno lego v zavetju skalne votline je bil Predjamski grad od nekdaj predmet strokovnih (zgodovinskih in kasteloloških) raziskav, hkrati pa navdih številnim umetnikom – slikarjem in grafikom, krajinarjem in vedutistom. Tudi Schinkel je ostrmel nad njegovo veličastno lepoto; kot scenograf je občudoval spektakularnost in scenske kvalitete tega renesančnega objekta in njegovo romantično sožitje z naravno kuliso. Grad je skiciral na poti v Italijo (potoval je med letoma 1803 in 1805), leta 1816 pa je skico prenesel še v grafični medij: upodobitev Predjame iz svoje popotne skicirke je ponovil v tehniki litografije in jo publiciral v Berlinu, enem od središč litografske dejavnosti tedanje Evrope (ne le posamezni nemški centri – v uvodnem obdobju tega grafičnega postopka je vodilno vlogo na območju stare celine odigrala celotna Nemčija, zibelka litografije). Naklado je kot prvi samostojni projekt na lastnem tiskarskem stroju natisnil v Berlin priseljeni založnik in tiskar Friedrich Klinsmann.

Schinklova veduta Predjamskega gradu, podana kot risba z grafitnim svinčnikom (hrani jo Kupferstichkabinett der Staatliche Museen zu Berlin – Preußischer Kulturbesitz) je nastala leta 1803 ob umetnikovem obisku Postojnske jame. Dopolnjuje jo tekstualna vzporednica, tj. zapis v njegovem popotnem dnevniku (cf. Karl Friedrich Schinkel, Reisen nach Italien. Tagebücher, Briefe, Zeichnungen, Aquarelle, izdajatelj Gottfried Riemann, Berlin 1979). Ugledni popotnik je izrazil osuplost in občudovanje spektakularne stvaritve, v kateri se stapljata delo božjih in človeških rok: »Potreben je najbolj drzen pogum, da človeka pripravi do tega, da se naseli na takšnem mestu. Nič ni bolj izjemnega kakor podoba gradu z nenavadno grupiranimi stolpiči nad stavbnimi masami, gradu, ki sploh ne potrebuje strehe, saj je postavljen pod mračen obok podzemne jame«.

Grad pa ni vznemirjal le fantazije umetnikov, ampak je buril tudi ljudsko domišljijo. Z njim povezana pripoved o potegavščinah roparskega viteza Erazma iz rodbine Jamskih oz. Luegerjev, spletena okrog njegovega slikovitega gradu Jama (pozneje Predjama), je bila sol in poper nikoli usahlemu zanimanju za ta impozantni in z romantičnimi vrednotami zaznamovani objekt. Grad, postavljen v skalni steni tik pred vhodom v jamo, je z zunanjim svetom povezoval podzemni rov. Skozi ta skrivni jašek se je vitez oskrboval z živežem, ko ga je po cesarjevem naročilu zaradi uboja maršala Pappenheima (1483) oblegal baron Rauber. Kakor v Slavi vojvodine Kranjske (1689) poroča Janez Vajkard Valvasor, ga je preganjalec nameraval ugnati z znano taktiko: hotel ga je izstradati v ujetništvu lastnega gradu. V gradu ujeti šaljivec pa očitno ni trpel niti najmanjšega pomanjkanja; oblegovalcu v posmeh je čez grajski zid zmetal »ostanke« s svoje bogato obložene mize: zaklanega vola in za cel trop koštrunov ter v dar pošiljal sveže češnje, ribe in še marsikaj.

S posameznimi izvodi dragocene Schinklove litografije se ponašajo nekateri največji svetovni muzeji kot denimo British Museum v Londonu, Staatliche Museen zu Berlin – Preußischer Kulturbesitz, National Gallery of Art v Washingtonu idr.

Za nadaljnje branje

First, Blaženka, Karl Friedrich Schinkl, Predjamski grad / Karl Friedrich Schinkl, Predjama Castle, v: Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije / Treasures of the National Museum of Slovenia, Narodni muzej slovenije 2007, str. 156–157.
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum10:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice