Grafični portret Predjamskega
gradu, datiran z letnico 1816, zavzema prav posebno mesto v nizu historičnih
upodobitev tega bisera kranjske utrdbene arhitekture. List je namreč signiral
eden najodličnejših in najbolj vsestranskih klasicističnih umetnikov, pruski
arhitekt, urbanist, slikar in grafik, medaljer in scenograf Karl Friedrich
Schinkel. Hkrati pa je odtis dragocen tudi po tehnični plati: gre za inkunabulo
tedaj mlade grafične tehnike – litografije oz. kamnotiska (Schinkel jo je
izvedel s peresom), kar je avtor celo navedel levo pod upodobitvijo: Steindruck.
Z nespornimi spomeniškimi
vrednotami in z atraktivno lego v zavetju skalne votline je bil Predjamski grad
od nekdaj predmet strokovnih (zgodovinskih in kasteloloških) raziskav, hkrati
pa navdih številnim umetnikom – slikarjem in grafikom, krajinarjem in
vedutistom. Tudi Schinkel je ostrmel nad njegovo veličastno lepoto; kot
scenograf je občudoval spektakularnost in scenske kvalitete tega renesančnega
objekta in njegovo romantično sožitje z naravno kuliso. Grad je skiciral na
poti v Italijo (potoval je med letoma 1803 in 1805), leta 1816 pa je skico
prenesel še v grafični medij: upodobitev Predjame iz svoje popotne skicirke je
ponovil v tehniki litografije in jo publiciral v Berlinu, enem od središč
litografske dejavnosti tedanje Evrope (ne le posamezni nemški centri – v
uvodnem obdobju tega grafičnega postopka je vodilno vlogo na območju stare
celine odigrala celotna Nemčija, zibelka litografije). Naklado je kot prvi
samostojni projekt na lastnem tiskarskem stroju natisnil v Berlin priseljeni
založnik in tiskar Friedrich Klinsmann.
Schinklova
veduta Predjamskega gradu, podana kot risba z grafitnim svinčnikom (hrani jo
Kupferstichkabinett der Staatliche Museen zu Berlin – Preußischer Kulturbesitz)
je nastala leta 1803 ob umetnikovem obisku Postojnske jame. Dopolnjuje jo
tekstualna vzporednica, tj. zapis v njegovem popotnem dnevniku (cf. Karl
Friedrich Schinkel, Reisen nach Italien. Tagebücher, Briefe,
Zeichnungen, Aquarelle, izdajatelj Gottfried Riemann, Berlin 1979). Ugledni
popotnik je izrazil osuplost in občudovanje spektakularne stvaritve, v kateri
se stapljata delo božjih in človeških rok: »Potreben je najbolj drzen pogum, da
človeka pripravi do tega, da se naseli na takšnem mestu. Nič ni bolj izjemnega
kakor podoba gradu z nenavadno grupiranimi stolpiči nad stavbnimi masami, gradu,
ki sploh ne potrebuje strehe, saj je postavljen pod mračen obok podzemne jame«.
Grad pa ni vznemirjal le fantazije
umetnikov, ampak je buril tudi ljudsko domišljijo. Z njim povezana pripoved o
potegavščinah roparskega viteza Erazma iz rodbine Jamskih oz. Luegerjev,
spletena okrog njegovega slikovitega gradu Jama (pozneje Predjama), je bila sol
in poper nikoli usahlemu zanimanju za ta impozantni in z romantičnimi
vrednotami zaznamovani objekt. Grad, postavljen v skalni steni tik pred vhodom
v jamo, je z zunanjim svetom povezoval podzemni rov. Skozi ta skrivni jašek se
je vitez oskrboval z živežem, ko ga je po cesarjevem naročilu zaradi uboja
maršala Pappenheima (1483) oblegal baron Rauber. Kakor v Slavi vojvodine
Kranjske (1689) poroča Janez Vajkard Valvasor, ga je preganjalec nameraval
ugnati z znano taktiko: hotel ga je izstradati v ujetništvu lastnega gradu. V
gradu ujeti šaljivec pa očitno ni trpel niti najmanjšega pomanjkanja;
oblegovalcu v posmeh je čez grajski zid zmetal »ostanke« s svoje bogato obložene
mize: zaklanega vola in za cel trop koštrunov ter v dar pošiljal sveže češnje,
ribe in še marsikaj.
S posameznimi izvodi dragocene
Schinklove litografije se ponašajo nekateri največji svetovni muzeji kot denimo
British Museum v
Londonu, Staatliche Museen zu Berlin – Preußischer Kulturbesitz, National
Gallery of Art v Washingtonu idr.