Topographia provinciarum Austriacarum Austriae, Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc. je 10. knjiga znamenite zbirke Topographia Germaniae, ki je nastala po zamisli, v izvedbi in založbi bakrorezca Matthäusa Meriana st., besedilo pa je prispeval Martin Zeiller. V šestnajstih knjigah, ki so izšle med leti 1642 in 1659 so zbrane vedute, zemljevidi najpomembnejših mest, gradov, naselij, samostanov na ozemlju Svetega rimskega cesarstva nemškega naroda.

Po smrti Matthäusa Meriana st. leta 1650, sta delo nadaljevala njegova sinova Matthäus ml. in Caspar. Slednji je med izbrane znamenitosti uvrstil tudi Gorico - majhno mestece na jugozahodnem delu cesarstva, katerega lepote in razkošje so opevali nekateri popotniki – in jo sam vrezal v bakreno ploščo.

Na osnovi Merianove upodobitve si lahko predstavljamo, da je bila Gorica tistega časa idealno zlitje narave in arhitekture. Grad, s štitimi okroglimi stolpi in obzidjem, ki se spušča po griču navzdol in ščiti zgornje mesto (borgo), poudarja naravni relief pokrajine. Ob vznožju, vendar že izven obzidja, se okoli cerkve (tedaj je bila to cerkev, posvečena sv. Vidu, danes je to stolnica, posvečena sv. Hilariju in Ticijanu) nizajo hiše spodnjega mesta. Grad deluje kar preveč mogočno, Štirje okrogli stolpi kot ščit obdajajo palacij in mu dajejo utrdbeni značaj. Zdijo se kar premogočni, glede na obstoječe načrte iz tistega časa (Francesco del Pozzo, Giovanni Vintana, Giovanni Pieroni), Od tod izvirajo domneve, da je veduta vsaj delno plod avtorjeve domišljije, ali da je celo njegova vizija gradu, po posegih, ki jih je leta 1694 zaukazal cesar Ferdinand III. Postavlja se vprašanje, ali je avtor Caspar Merian sploh kdaj obiskal Gorico, ali je – podobno kot pred njim njegovo oče Matthäus st. - izdelal veduto zgolj na osnovi podatkov, ki so mu jih posredovali zaupniki.

Gorizia – un viaggio nel tempo: l'immagine del Castello dal nostro secolo alle origini, katalog razstave [ur. Lucia Pilon], Gorzia 1995.