SI

Grafike

Portret Marije Angelike Neüriser, opatinje v samostanu klaris v Ljubljani

Naslov dela:Portret Marije Angelike Neüriser, opatinje v samostanu klaris v Ljubljani
Avtor:Franz Ambros oz. delavnica Dietell na Dunaju
Datacija:1710
Tehnika:Bakrorez, jedkanica
Dimenzije:188 x 128 mm (odtis), 198 x 142 mm (list)
Inv. št.:G-1118
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Opis

Marija Angelika Neüriser je bila ena izmed prvih deklet, ki so začele svoje samostansko življenje v ravno v ljubljanskem samostanu klaris. Slednji  je bil ustanovljen na osnovi dediščin Mihaela Talerja, poštnega mojstra in ključarja pri cerkvi svetega Petra v Ljubljani, in Mihaela Friderika Hillerja, doktorja prava. Prve redovnice so prišle iz škofjeloškega samostana klaris (Marija Lukančič, Uršula Herzog, Terezija Štih in Ivana Raumschüssel) že leta 1657, a javno otvoritev in posvetitev je tedanji ljubljanski škof Oton Friderik Buchheim izvedel dve leti pozneje (22. november 1659). Že 11. januarja je v red vstopilo pet deklet, med njimi tudi Terezija Neuriser, ki je dobila redovniško ime Marija Angelika. Izhajala je iz ljubljanske meščanske družine, kar je bilo v skladu z usmeritvijo samostana, ki naj bi bil namenjen predvsem dekletom meščanskega rodu.

Leta 1710, ko je nastal grafični list, je ljubljanski samostan slavil petdesetletnico obstoja in delovanja, ona pa je ravno dopolnila petdesetletnico svojega samostanskega stanu. Kot pravi napis pod upodobitvijo sta njeno življenje zaznamovali goreča ljubezen do nebeškega ženina in vneto čaščenje Srca Jezusovega. Predanost Kristusu je širila med ostale redovnice. Pod njenim vplivom je bila ustanovljena Jezusovemu Srcu posvečena bratovščina. Natančen datum ni znan, vsekakor pa je že obstajala leta 1702, ko je Frančišek Karl Remb naslikal oltarno sliko za kapelo bratovščine. Skorajda bi lahko rekli, da to, kar je pomenila sv. Marjeta Marija Alacoque za rojstvo kulta (pod vplivom videnj je leta 1685 prvič izvedla javno čaščenje), to je pomenila Marija Angelika za Ljubljano. Njeno gorečnost simbolizira tudi atribut v njeni desnici: srce, katerega ognjeni plameni segajo do Kristusovega srca, obdanega s trnovo krono, goreči zublji se dvigajo proti križu – simbolu njegovega učlovečenja.

Če pravilno razumemo podnapis, je izdelavo njenega portreta naročil Johann Gotthard Lukančič, znan kot zbiralec umetnin in pisec genealogije kranjski knežjih, grofovskih in baronskih rodbin. V Grafičnem kabinetu hranimo tudi – po tipu soroden – portret prve opatinje samostana klaris v Ljubljani – Marije Lukančič, delo iste delavnice, nastal najverjetneje za istega naročnika.  Ali je bil to način, da je čas delovanja samostana označil z dvema opatinjama: prvo – Marijo Lukančič in tedanjo – Marijo Angeliko Neuriser? Zanimivo je dejstvo, da v zgodovini umetnosti najdemo le redke realistične portrete klaris, pa še te so bile običajno plemenitega rodu, ali pa so bile razglašene za blažene oziroma svetnice.

 

 

Prijavite se na e-novice