Naslov dela:Portret Marije Angelike Neüriser, opatinje v samostanu klaris v Ljubljani
Avtor:Franz Ambros oz. delavnica Dietell na Dunaju
Datacija:1710
Tehnika:Bakrorez, jedkanica
Dimenzije:188 x 128 mm (odtis), 198 x 142 mm (list)
Inv. št.:G-1118
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)
Marija
Angelika Neüriser je bila ena izmed prvih deklet, ki so začele svoje
samostansko življenje v ravno v ljubljanskem samostanu klaris. Slednji je bil ustanovljen na osnovi dediščin Mihaela
Talerja, poštnega mojstra in ključarja pri cerkvi svetega Petra v Ljubljani, in
Mihaela Friderika Hillerja, doktorja prava. Prve redovnice so prišle iz
škofjeloškega samostana klaris (Marija Lukančič, Uršula Herzog, Terezija Štih
in Ivana Raumschüssel) že leta 1657, a javno otvoritev in posvetitev je tedanji
ljubljanski škof Oton Friderik Buchheim izvedel dve leti pozneje (22. november
1659). Že 11. januarja je v red vstopilo pet deklet, med njimi tudi Terezija
Neuriser, ki je dobila redovniško ime Marija Angelika. Izhajala je iz
ljubljanske meščanske družine, kar je bilo v skladu z usmeritvijo samostana, ki
naj bi bil namenjen predvsem dekletom meščanskega rodu.
Leta
1710, ko je nastal grafični list, je ljubljanski samostan slavil
petdesetletnico obstoja in delovanja, ona pa je ravno dopolnila petdesetletnico
svojega samostanskega stanu. Kot pravi napis pod upodobitvijo sta njeno
življenje zaznamovali goreča ljubezen do nebeškega ženina in vneto čaščenje
Srca Jezusovega. Predanost Kristusu je širila med ostale redovnice. Pod njenim
vplivom je bila ustanovljena Jezusovemu Srcu posvečena bratovščina. Natančen
datum ni znan, vsekakor pa je že obstajala leta 1702, ko je Frančišek Karl Remb
naslikal oltarno sliko za kapelo bratovščine. Skorajda bi lahko rekli, da to,
kar je pomenila sv. Marjeta Marija Alacoque za rojstvo kulta (pod vplivom
videnj je leta 1685 prvič izvedla javno čaščenje), to je pomenila Marija
Angelika za Ljubljano. Njeno gorečnost simbolizira tudi atribut v njeni
desnici: srce, katerega ognjeni plameni segajo do Kristusovega srca, obdanega s
trnovo krono, goreči zublji se dvigajo proti križu – simbolu njegovega
učlovečenja.
Če pravilno razumemo
podnapis, je izdelavo njenega portreta naročil Johann Gotthard Lukančič, znan
kot zbiralec umetnin in pisec genealogije kranjski knežjih, grofovskih in
baronskih rodbin. V Grafičnem kabinetu hranimo tudi – po tipu soroden – portret
prve opatinje samostana klaris v Ljubljani – Marije Lukančič, delo iste
delavnice, nastal najverjetneje za istega naročnika. Ali je bil to način, da je čas delovanja
samostana označil z dvema opatinjama: prvo – Marijo Lukančič in tedanjo –
Marijo Angeliko Neuriser? Zanimivo je dejstvo, da v zgodovini umetnosti najdemo
le redke realistične portrete klaris, pa še te so bile običajno plemenitega
rodu, ali pa so bile razglašene za blažene oziroma svetnice.