SI

Grafike

Veliki prospekt Ljubljane

Naslov dela:Veliki prospekt Ljubljane
Avtor:Andreas Trost po Janezu Vajkardu Valvasorju
Datacija:1681
Tehnika:Bakrorez
Dimenzije:280 x 930 mm
Inv. št.:G-9658
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Napis na upodobitvi nad veduto mesta: Die Havbt Stadt Laybach in Dem Hertzogthvmb Krain; pod napisom (nad gradom) je oznaka: Das Landtsfürstliche Schloss.

V zgornjem delu lista so trije uokvirjeni miniaturni pogledi na mesto: levo zg. je Ljubljana s severovzhoda z napisom: Wie es Dennen von Gratz Ankhomenden anzusehen. Zgoraj na sredini je prizor ljubljanskega Mestnega trga z napisom: Das Rathaus Mit Seinem Prospekt in Laybach, desno zg. pa podoba mesta z jugozahoda z napisom: Wie es Denn uon Venedig her Ankhomenden Anzusehen

Pod osrednjo miniaturo lebdijo putti z razvitim svitkom, na katerem je Valvasorjevo posvetilo županu in mestnemu sodniku: Dennen Woll. Edl. Vesten. Ehrenvest vnnd Fürnemben Fürsich = / tig vnnd Wollweisen Sc. Herrn Bvrgermeister Richter vnd Rath Ders. Fürstlichen Havbstadt Laybach etc. etc. / zu Ehren Dediciert von Johann Weichard Valvasor etc. etc

Bakrorez je datiran 1681 v levem spodnjem delu napisnega svitka, signiran pa z inicialama WD[Valvasor kot avtor preliminarne risbe] in An[dreas] Trost fe [Trost kot grafik]. Levo zg. pod uokvirjeno miniaturo mesta je podana legenda – enaindvajset oštevilčenih mestnih zgradb.

Bakrorez je nastal za 11. knjigo Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske (Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach 1689).

Opis

Bakrorez Andreasa Trosta je vrezan po predhodnem skicnem gradivu polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja v njegovem grafičnem podjetju (v bakrorezni delavnici in tiskarni) na gradu Bogenšperk. Datiran je z letnico 1681, izšel pa je leta 1689 v okviru Slave vojvodine Kranjske v Nürnbergu pri založniku Wolfgangu Moritzu Endterju. Panoramski prizor široko razpotegnjenega formata, imenovan tudi Veliki prospekt Ljubljane, je realistična in natančna slika tedanje prestolnice vojvodine Kranjske, ne pa tudi njena perspektivično dosledna projekcija. Urbano tkivo, ki se v naravi polkrožno ovija okoli grajskega griča (polkrožno smer stavbnega niza spremlja tudi struga Ljubljanice), je na grafičnem posnetku pred gledalcem razgrnjeno v ravni liniji. S tem je avtor pregledno prikazal ne le mesto kot celoto, temveč tudi posamezne objekte v njem – zgradbe je označil celo s številkami in njihovo identiteto navedel v legendi levo zgoraj pod miniaturno podobo Ljubljane, gledane s severovzhoda. V veduto je poleg te vključil še dve miniaturni sličici; vse tri so uokvirjene in nad upodobitvami opremljene z napisi (v prevodu: Kakor se kaže tistim, ki prihajajo iz Gradca; Mestna hiša s podobo Ljubljane; Kakor se kaže tistim, ki prihajajo iz Benetk).

Ob bakrorezcu Andreasu Trostu, enem stalnih sodelavcev pri večini Valvasorjevih tiskanih edicij, se pri Velikem prospektu Ljubljane v vlogi risarja-topografa predstavlja polihistor sam. Njegovo obsežno skicno gradivo za panoramsko podobo mesta je nastajalo okoli leta 1660; hrani ga Zagrebška nadškofija (Knjižnica Metropolitana). Sijajna bakrorezna veduta, plod Trostovega prenosa Valvasorjevih topografskih skic na bakrorezno ploščo, je eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini upodabljanja Ljubljane. Nastala je namreč tik pred tem, ko so ljubljansko srednjeveško arhitekturo začele nadomeščati nove zgradbe. Te so temeljito spremenile podobo in ustroj mesta, z baročnimi zvoniki pa zlasti njegovo dotedanjo silhueto. Veduta torej zaznamuje pomembno prelomnico v kronologiji ljubljanskega mestnega razvoja neposredno pred začetkom temeljite stavbne preobrazbe v baročnem duhu. Poleg tega pa je Veliki prospekt Ljubljane prelomen tudi znotraj zgodovine vedutnega upodabljanja tega mesta. Natančen in realističen topografski posnetek je bil mejnik in temelj za večino sočasnih in poznejših panoramskih upodobitev Ljubljane. Likovne podobe kranjskega glavnega mesta poslej niso bile več pravljično posplošene ali fantazijsko subjektivne, temveč verodostojno in stvarno zrcalo dejanskega stanja.

Valvasor/Trostov Veliki prospekt Ljubljane kaže staro naselje, utrjeno z obzidjem; skozi mesto teče reka, obzidje se vzpenja prav iz njene struge. Desni meščanski in levi plemiški del povezuje nekaj lesenih mostov: mostič, ki drži iz Šempetrskega v Poljansko predmestje, pa Spodnji oz. Špitalski in Zgornji oz. Čevljarski most. Na mestu današnjega Šentjakobskega mostu stojijo znamenite grablje – v vodo postavljeni in povezani koli, s katerimi so regulirali rečni promet in prestrezali naplavljeni les; odstranili so jih leta 1776. Od ene do druge strani vzdolžnega prospekta je razvrščena vsa ljubljanska arhitektura, sakralna in profana, med njimi plejada pomembnejših, s številkami označenih stavb, ki jih opredeljuje legenda.

Za nadaljnje branje

Stele, France, Valvasorjev krog in njegovo grafično delo, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, IX, 1928, str. 19, št. 106;
Stele, France, Valvasorjeva Ljubljana,Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, IX, 1928, str. 70– 98 [str. 71, št. 2];
Komelj, Ivan, Slovenski kraji in naselja v preteklosti od 17. do konca 19. stoletja, Ljubljana 1978, str. 11;
Stopar, Ivan, Ljubljanske vedute, 1996, str. 58–59;
First, Blaženka, Portret neke reke. Vedutne upodobitve mesta ob Ljubljanici, v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, Ljubljana [Narodni muzej Slovenije] 2009, kat. št. 175, str. 406–407.

 

 

Prijavite se na e-novice