Grafike
Veliki prospekt Ljubljane
Naslov dela:Veliki prospekt Ljubljane
Avtor:Andreas Trost po Janezu Vajkardu Valvasorju
Datacija:1681
Tehnika:Bakrorez
Dimenzije:280 x 930 mm
Inv. št.:G-9658
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)
Napis
na upodobitvi nad veduto mesta: Die Havbt
Stadt Laybach in Dem Hertzogthvmb Krain; pod napisom (nad gradom) je
oznaka: Das Landtsfürstliche Schloss.
V
zgornjem delu lista so trije uokvirjeni miniaturni pogledi na mesto: levo zg.
je Ljubljana s severovzhoda z napisom: Wie
es Dennen von Gratz Ankhomenden anzusehen. Zgoraj na sredini je prizor
ljubljanskega Mestnega trga z napisom: Das
Rathaus Mit Seinem Prospekt in Laybach, desno zg. pa podoba mesta z
jugozahoda z napisom: Wie es Denn uon
Venedig her Ankhomenden Anzusehen.
Pod osrednjo miniaturo lebdijo putti z
razvitim svitkom, na katerem je Valvasorjevo posvetilo županu in mestnemu
sodniku: Dennen Woll. Edl. Vesten.
Ehrenvest vnnd Fürnemben Fürsich = / tig vnnd Wollweisen Sc. Herrn
Bvrgermeister Richter vnd Rath Ders. Fürstlichen Havbstadt Laybach etc. etc. /
zu Ehren Dediciert von Johann Weichard Valvasor etc. etc.
Bakrorez je
datiran 1681 v levem spodnjem delu
napisnega svitka, signiran pa z inicialama WD[Valvasor kot avtor preliminarne risbe] in An[dreas]
Trost fe [Trost kot grafik]. Levo zg. pod uokvirjeno miniaturo mesta je
podana legenda – enaindvajset oštevilčenih mestnih zgradb.
Bakrorez
je nastal za 11. knjigo Valvasorjeve Slave
Vojvodine Kranjske (Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach 1689).
Opis
Bakrorez Andreasa Trosta je vrezan
po predhodnem skicnem gradivu polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja v
njegovem grafičnem podjetju (v bakrorezni delavnici in tiskarni) na gradu
Bogenšperk. Datiran je z letnico 1681, izšel pa je leta 1689 v okviru Slave vojvodine Kranjske v Nürnbergu pri
založniku Wolfgangu Moritzu Endterju. Panoramski prizor široko razpotegnjenega
formata, imenovan tudi Veliki prospekt
Ljubljane, je realistična in natančna slika tedanje prestolnice vojvodine
Kranjske, ne pa tudi njena perspektivično dosledna projekcija. Urbano tkivo, ki
se v naravi polkrožno ovija okoli grajskega griča (polkrožno smer stavbnega
niza spremlja tudi struga Ljubljanice), je na grafičnem posnetku pred gledalcem
razgrnjeno v ravni liniji. S tem je avtor pregledno prikazal ne le mesto kot
celoto, temveč tudi posamezne objekte v njem – zgradbe je označil celo s
številkami in njihovo identiteto navedel v legendi levo zgoraj pod miniaturno
podobo Ljubljane, gledane s severovzhoda. V veduto je poleg te vključil še dve
miniaturni sličici; vse tri so uokvirjene in nad upodobitvami opremljene z
napisi (v prevodu: Kakor se kaže tistim, ki prihajajo iz Gradca; Mestna hiša s
podobo Ljubljane; Kakor se kaže tistim, ki prihajajo iz Benetk).
Ob bakrorezcu Andreasu Trostu, enem
stalnih sodelavcev pri večini Valvasorjevih tiskanih edicij, se pri Velikem prospektu Ljubljane v vlogi
risarja-topografa predstavlja polihistor sam. Njegovo obsežno skicno gradivo za
panoramsko podobo mesta je nastajalo okoli leta 1660; hrani ga Zagrebška
nadškofija (Knjižnica Metropolitana). Sijajna bakrorezna veduta, plod
Trostovega prenosa Valvasorjevih topografskih skic na bakrorezno ploščo, je
eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini upodabljanja Ljubljane. Nastala je
namreč tik pred tem, ko so ljubljansko srednjeveško arhitekturo začele
nadomeščati nove zgradbe. Te so temeljito spremenile podobo in ustroj mesta, z
baročnimi zvoniki pa zlasti njegovo dotedanjo silhueto. Veduta torej zaznamuje
pomembno prelomnico v kronologiji ljubljanskega mestnega razvoja neposredno
pred začetkom temeljite stavbne preobrazbe v baročnem duhu. Poleg tega pa je Veliki prospekt Ljubljane prelomen tudi
znotraj zgodovine vedutnega upodabljanja tega mesta. Natančen in realističen
topografski posnetek je bil mejnik in temelj za večino sočasnih in poznejših
panoramskih upodobitev Ljubljane. Likovne podobe kranjskega glavnega mesta
poslej niso bile več pravljično posplošene ali fantazijsko subjektivne, temveč
verodostojno in stvarno zrcalo dejanskega stanja.
Valvasor/Trostov Veliki prospekt Ljubljane kaže staro
naselje, utrjeno z obzidjem; skozi mesto teče reka, obzidje se vzpenja prav iz
njene struge. Desni meščanski in levi plemiški del povezuje nekaj lesenih
mostov: mostič, ki drži iz Šempetrskega v Poljansko predmestje, pa Spodnji oz.
Špitalski in Zgornji oz. Čevljarski most. Na mestu današnjega Šentjakobskega
mostu stojijo znamenite grablje – v vodo postavljeni in povezani koli, s
katerimi so regulirali rečni promet in prestrezali naplavljeni les; odstranili
so jih leta 1776. Od ene do druge strani vzdolžnega prospekta je razvrščena vsa
ljubljanska arhitektura, sakralna in profana, med njimi plejada pomembnejših, s
številkami označenih stavb, ki jih opredeljuje legenda.
Za nadaljnje branje
Stele, France, Valvasorjev krog in njegovo grafično delo, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, IX, 1928, str. 19, št. 106;
Stele, France, Valvasorjeva Ljubljana,Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, IX, 1928, str. 70– 98 [str. 71, št. 2];
Komelj, Ivan, Slovenski kraji in naselja v preteklosti od
17. do konca 19. stoletja, Ljubljana 1978, str. 11;
Stopar, Ivan, Ljubljanske vedute, 1996, str. 58–59;
First, Blaženka, Portret neke reke. Vedutne upodobitve mesta ob Ljubljanici, v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke,
Ljubljana [Narodni muzej Slovenije] 2009, kat. št. 175, str. 406–407.