SI

Grafike

Bled

Naslov dela:Bled
Avtor:Heribert Lampel
Datacija:Ne po letu 1848
Tehnika:Litografija
Dimenzije:97 x 173 mm (prizor); 147 x 223 mm (list)
Inv. št.:G-10057
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Signatura desno sp. pod prizorom: litho. u. gedr. b. H. Lampel in Gratz.
Naslovni napis pod upodobitvijo: Veldes.

Opis

V litografski tehniki izvedena podoba Bleda je ena od štirih vedut, ki so leta 1848 izšle v knjigi potopisnih spominov Heinricha Coste Reiseerinnerungen aus Krain; poleg Bleda so bile to še litografija Ljubljane, predstavljena na prednaslovni strani (na frontispicu), Novega mesta in Predjamskega gradu. Knjiga vsestranskega publicista, zgodovinarja, starinoslovca in direktorja višjega carinskega urada v Ljubljani je bila tiskana pri ljubljanskem tiskarju Egerju, v njej objavljene vedute pa so izšle iz Lamplovega litografskega zavoda oz. založbe v Gradcu. Pri tem uglednem tiskarju, knjigovezu in založniku pa tudi litografu in lastniku litografskega zavoda na Herrengasse v središču Gradca je bilo sicer tiskanih in izdanih še precej drugih vedut slovenskih krajev, zlasti z območja Štajerske. Lamplova založba je uživala visok sloves: v prvi polovici štiridesetih let, torej nedolgo pred nastankom vedute Bleda, je Heribert Lampel svoje izdelke razstavljal na dveh industrijskih razstavah: leta 1841 v Gradcu in leta 1844 v Ljubljani; na obeh je zanje prejel celo (bronasti) medalji.

Podoba Bleda je zajeta iz zornega kota, ki omogoča pogled na vse najbolj impozantne naravne danosti izbranega območja in najzanimivejše stavbne objekte na njem: to so jezero z otočkom, previsna sklala nad vodo in gorovje v ozadju ter župnijska cerkev sv. Martina v naselju Grad, podružnična cerkev Marijinega Vnebovzetja na otočku (Mati Božja, Kraljica na jezeru) s staro mežnarijo in grajski objekt na pečini nad jezerom. Nekaj štafažnih figur na kopnem in v čolnu na mirni vodni gladini vnaša v prizor kanček domačnosti in idilične spokojnosti; z njima je bil prežet vsakdanjik tega arkadijskega okolja, ki se je sredi 19. stoletja – v času nastanka vedute – razviljalo v svetovljansko turistično središče. Tudi Heinrich Costa v svojih popotnih spominih ni skrival svoje fascinacije nad pokrajino, ki bi si je »celo najbolj inventiven slikar ne mogel zamisliti niti v najbolj bujni fantaziji«.

Veduta je izvedena v manjšem formatu, prilagojenem dimenzijam Costove knjige. Odtisnjena je v tehniki litografije; ta je v 19. stoletju postajala prevladujoča grafična tehnika, saj je prekašala dotedanje tehnikev po doseganju višjih naklad, postopek pa je bil tudi hitrejši in enostavnejši.

 

 

Prijavite se na e-novice