V litografski tehniki izvedena
podoba Bleda je ena od štirih vedut, ki so leta 1848 izšle v knjigi potopisnih
spominov Heinricha Coste Reiseerinnerungen
aus Krain; poleg Bleda so bile to še litografija Ljubljane, predstavljena
na prednaslovni strani (na frontispicu), Novega mesta in Predjamskega gradu.
Knjiga vsestranskega publicista, zgodovinarja, starinoslovca in direktorja
višjega carinskega urada v Ljubljani je bila tiskana pri ljubljanskem tiskarju
Egerju, v njej objavljene vedute pa so izšle iz Lamplovega litografskega zavoda
oz. založbe v Gradcu. Pri tem uglednem tiskarju, knjigovezu in založniku pa
tudi litografu in lastniku litografskega zavoda na Herrengasse v središču
Gradca je bilo sicer tiskanih in izdanih še precej drugih vedut slovenskih
krajev, zlasti z območja Štajerske. Lamplova založba je uživala visok sloves: v
prvi polovici štiridesetih let, torej nedolgo pred nastankom vedute Bleda, je
Heribert Lampel svoje izdelke razstavljal na dveh industrijskih razstavah: leta
1841 v Gradcu in leta 1844 v Ljubljani; na obeh je zanje prejel celo (bronasti)
medalji.
Podoba Bleda je zajeta iz zornega
kota, ki omogoča pogled na vse najbolj impozantne naravne danosti izbranega
območja in najzanimivejše stavbne objekte na njem: to so jezero z otočkom,
previsna sklala nad vodo in gorovje v ozadju ter župnijska cerkev sv. Martina v
naselju Grad, podružnična cerkev Marijinega Vnebovzetja na otočku (Mati Božja,
Kraljica na jezeru) s staro mežnarijo in grajski objekt na pečini nad jezerom.
Nekaj štafažnih figur na kopnem in v čolnu na mirni vodni gladini vnaša v
prizor kanček domačnosti in idilične spokojnosti; z njima je bil prežet
vsakdanjik tega arkadijskega okolja, ki se je sredi 19. stoletja – v času
nastanka vedute – razviljalo v svetovljansko turistično središče. Tudi Heinrich
Costa v svojih popotnih spominih ni skrival svoje fascinacije nad pokrajino, ki
bi si je »celo najbolj inventiven slikar ne mogel zamisliti niti v najbolj
bujni fantaziji«.
Veduta je izvedena v manjšem formatu, prilagojenem
dimenzijam Costove knjige. Odtisnjena je v tehniki litografije; ta je v 19.
stoletju postajala prevladujoča grafična tehnika, saj je prekašala dotedanje
tehnikev po doseganju višjih naklad, postopek pa je bil tudi hitrejši in
enostavnejši.