Veduta Bleda je del grafične serijeMalerische Ansichten aus Krain, ki jo
je Joseph Wagner, avstrijski grafik in založnik moravskega rodu, litografiral
in izdajal med letoma 1842 in 1848. Pripravljalne skice za prenos na kamnite
plošče sta poleg Wagnerja na terenu izrisovala tudi Ludwig Schuller in Franz
Seraph von Kurz zum Thurn und Goldenstein; terensko skico za veduto Bleda je
izdelal Wagner sam. Serija kranjskih vedut je v Wagnerjevi založbi izhajala
kontinuirano, četudi ne v enakomernih časovnih intervalih: prva tri leta sta
izšli po dve mapi letno (ena v prvi in ena v drugi polovici leta), leta 1845
samo še ena, naslednje leto je minilo brez grafične mape, zato pa sta spomladi
1847 izšli kar dve hkrati. Zadnja je izšla februarja 1848. Vsaka mapa je
vsebovala po tri vedute; v desetih grafičnih mapah se je tako zvrstilo 30
litografskih portretov krajev z ozemlja tedanje Kranjske. Serijo je tiskal
Ferdinand Kleinmayr, tiskar v Celovcu; posamezne mape z vsebino treh vedut je
bilo mogoče dobiti za ceno enega goldinarja.
Pobudniki vedutne serije za
Kranjsko, ki naj bi jo Wagner izdelal po vzoru svoje predhodne zasnove za
serijo koroških vedut, so bili kranjski domoljubi oz. ljubitelji domoznanstva.
Wagner je finančno zadrego ob svojih tovrstnih projektih običajno reševal z
razpisi prednaročil – tako je bilo tudi tokrat. Vabilo za prednaročila je
objavil maja 1841, ob ponovitvi januarja 1842 pa si je javnost pri ljubljanskem
založniku, tiskarju in knjigotržcu Ignacu Kleinmayrju že lahko ogledala
poskusne odtise treh topografskih motivov – med njimi sta bili dve izvedbi
Bleda. Tretje vabilo je Wagner objavil marca 1842, ko je izšla tudi že prva
mapa s prvimi tremi vedutami (Begunje, Kamnik in Ljubelj).
Podoba Bleda je bila druga od obeh
upodobitev tega gorenjskega bisera v vedutni suiti Malerische Ansichten aus Krain; oba primerka, naslovljena Veldes I. in Veldes II., sta skupaj z veduto Kranja sestavljala vsebino mape, ki
je konec leta 1842 v kontinuiranem zaporedju desetih izšla kot druga. Bled se je
prav v tem obdobju razvijal v svetovljansko turistično središče – s svojo
slikovitostjo pa z estetskimi in kulturnozgodovinskimi kvalitetami je blestel
kot ena od uglednih postojank evropskega turizma. Njegov idilični videz
predstavlja tudi Wagnerjeva veduta, ki slika strmo pečino z grajskim kompleksom
ob desnem robu, tedanjo župnijsko cerkev sv. Martina, predhodnico današnje
neogotske, nekaj hiš ob njej (vas Grad), v daljavi sredi jezera pa otoček s
podružnično cerkvico Marijinega vnebovzetja (Mati Božja, Kraljica na jezeru) in
staro mežnarijo.
Podoba Bleda iz vedutnega niza Malerische Ansichten aus Krain je
nastala v istem obdobju kakor Wagnerjeve vedutne serije s koroškega dela
tedanjega avstrijskega cesarstva: to so Das
Lavant-Thal in Kärnten (Dunaj 1834/35 oz. 1849), Ansichten aus Kärnten (Celovec 1844), Album für Kaernten, oder Darstellung dieses Herzogthumes durch Wort und
Bild (Celovec 1845), Ansichten aus
Klagenfurt (Celovec 1849) in Das
Lavant-Thal in Kärnten (Celovec 1849). V Celovcu pa je Wagner objavil tudi
nekaj tiskanih in z vedutami ilustriranih besedil: zemljepisno-zgodovinski opis
Koroške Das Herzogthum Kärnten,
geographisch-historisch dargestellt nach allen seinen Beziehungen und
Merkwürdigkeiten (1846) in nekaj turističnih vodičev: Malerische Reise von Laibach nach Klagenfurt über den Loibl(Celovec 1844), Klagenfurt und seine Umgebung(1849), Das Lavantthal im Herzogthume
Kärnten (1849), Das Möllthal und der
Grossglockner (1856) in Der Führer durch Kärnten (soavtor Vincenz
Hartmann, 1861).