SI
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum10:00 - 22:00

Bled

Bled
Predmet:Bled
Avtor:Joseph Wagner (1803–1861)
Datacija:1842
Tehnika:Litografija
Dimenzije:269 x 350 mm (prizor), 420 x 499 (list)
Inv. št.:G-2756
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Napis pod upodobitvijo Ober-Krain. / Veldes. II.
Signatura levo sp.: Gez. und lith. v. Jos. Wagner; desno sp. Gedr. b. Jos. Wagner in Klagenfurt.

Opis

Veduta Bleda je del grafične serijeMalerische Ansichten aus Krain, ki jo je Joseph Wagner, avstrijski grafik in založnik moravskega rodu, litografiral in izdajal med letoma 1842 in 1848. Pripravljalne skice za prenos na kamnite plošče sta poleg Wagnerja na terenu izrisovala tudi Ludwig Schuller in Franz Seraph von Kurz zum Thurn und Goldenstein; terensko skico za veduto Bleda je izdelal Wagner sam. Serija kranjskih vedut je v Wagnerjevi založbi izhajala kontinuirano, četudi ne v enakomernih časovnih intervalih: prva tri leta sta izšli po dve mapi letno (ena v prvi in ena v drugi polovici leta), leta 1845 samo še ena, naslednje leto je minilo brez grafične mape, zato pa sta spomladi 1847 izšli kar dve hkrati. Zadnja je izšla februarja 1848. Vsaka mapa je vsebovala po tri vedute; v desetih grafičnih mapah se je tako zvrstilo 30 litografskih portretov krajev z ozemlja tedanje Kranjske. Serijo je tiskal Ferdinand Kleinmayr, tiskar v Celovcu; posamezne mape z vsebino treh vedut je bilo mogoče dobiti za ceno enega goldinarja.

Pobudniki vedutne serije za Kranjsko, ki naj bi jo Wagner izdelal po vzoru svoje predhodne zasnove za serijo koroških vedut, so bili kranjski domoljubi oz. ljubitelji domoznanstva. Wagner je finančno zadrego ob svojih tovrstnih projektih običajno reševal z razpisi prednaročil – tako je bilo tudi tokrat. Vabilo za prednaročila je objavil maja 1841, ob ponovitvi januarja 1842 pa si je javnost pri ljubljanskem založniku, tiskarju in knjigotržcu Ignacu Kleinmayrju že lahko ogledala poskusne odtise treh topografskih motivov – med njimi sta bili dve izvedbi Bleda. Tretje vabilo je Wagner objavil marca 1842, ko je izšla tudi že prva mapa s prvimi tremi vedutami (Begunje, Kamnik in Ljubelj).

Podoba Bleda je bila druga od obeh upodobitev tega gorenjskega bisera v vedutni suiti Malerische Ansichten aus Krain; oba primerka, naslovljena Veldes I. in Veldes II., sta skupaj z veduto Kranja sestavljala vsebino mape, ki je konec leta 1842 v kontinuiranem zaporedju desetih izšla kot druga. Bled se je prav v tem obdobju razvijal v svetovljansko turistično središče – s svojo slikovitostjo pa z estetskimi in kulturnozgodovinskimi kvalitetami je blestel kot ena od uglednih postojank evropskega turizma. Njegov idilični videz predstavlja tudi Wagnerjeva veduta, ki slika strmo pečino z grajskim kompleksom ob desnem robu, tedanjo župnijsko cerkev sv. Martina, predhodnico današnje neogotske, nekaj hiš ob njej (vas Grad), v daljavi sredi jezera pa otoček s podružnično cerkvico Marijinega vnebovzetja (Mati Božja, Kraljica na jezeru) in staro mežnarijo.

Podoba Bleda iz vedutnega niza Malerische Ansichten aus Krain je nastala v istem obdobju kakor Wagnerjeve vedutne serije s koroškega dela tedanjega avstrijskega cesarstva: to so Das Lavant-Thal in Kärnten (Dunaj 1834/35 oz. 1849), Ansichten aus Kärnten (Celovec 1844), Album für Kaernten, oder Darstellung dieses Herzogthumes durch Wort und Bild (Celovec 1845), Ansichten aus Klagenfurt (Celovec 1849) in Das Lavant-Thal in Kärnten (Celovec 1849). V Celovcu pa je Wagner objavil tudi nekaj tiskanih in z vedutami ilustriranih besedil: zemljepisno-zgodovinski opis Koroške Das Herzogthum Kärnten, geographisch-historisch dargestellt nach allen seinen Beziehungen und Merkwürdigkeiten (1846) in nekaj turističnih vodičev: Malerische Reise von Laibach nach Klagenfurt über den Loibl(Celovec 1844), Klagenfurt und seine Umgebung(1849), Das Lavantthal im Herzogthume Kärnten (1849), Das Möllthal und der Grossglockner (1856) in Der Führer durch Kärnten (soavtor Vincenz Hartmann, 1861).

Za nadaljnje branje

Ivan Stopar, Podoba Slovenije v obdobju narodnega prebujenja. Upodobitve slovenskih krajev iz sredine 19. stoletja, Ljubljana 2016, str. 56–58, 66– 67.
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum10:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice