SI

Grafike

Lavretanske litanije

Naslov dela:Lavretanske litanije
Avtor:Anonimni avtor
Datacija:17. stoletje
Tehnika:Bakrorez
Dimenzije:287 x 192 mm (prizor), 339 x 199 mm (list)
Inv. št.:G-7451
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

List ni signiran niti datiran.
Napis pod osrednjim motivom Marije zgoraj v sredini: S. Mari[a] Lauretana.
Napisi pod posameznimi prizori: Kirie eleison; Christe audi nos; P.er de Celis Deus; Fili Redr Meti Deus; Spir.s S.te Deus; S:a Trinitas unus Deus.; / S:a M:a ora pro nobis; S:a Dei Genetrix; S:a Virgo Virgin:m; Mater Christi; M: Divinę gratię; Mater purissima; / Mater Castissima; Mater inviolata: M:r intemerata; Mater Amambilis; M:r admirabilis; Mater Creatoris; Mater Salvatoris; / Vir:o prudentissima; Vir.o Veneranda; Vir.o predicanda; Vir.o potens; Vir.o clemens; Vir.o fidelis; Speculum justitię; / Sedes sapientię; Causa nostrę letitię;Vas spirituale; Vas honorabile; Vas insigne devot.s; Rosa mystica; Turris Davidica; Turris eburnea; Domus aurea; Federis arca; Janua Cęli; Stella matutina; Sulus infirmorum; Refugium peccat:m; Con solatrix Afflict:m; Auxilium Cristian:m; Regina Angelorum; Regina Patriarcharum; Regina Prophet:m; Regina Apostolor:m; Regina Martirum; / Regina Confes.m; Regina Virgin:m; Virgina S.S. omnium; Agnus Dei; Agnus Dei; Agnus Dei.
List je precej poškodovan; v preteklosti je bil konserviran (na hrbtni strani utrjen po celotni površini s tanjšim nosilnim papirjem).

Opis

Grafični list je likovna vzporednica lavretanskih litanij, tj. posebne oblike molitev in prošenj, ki so se izvajale tako za potrebe ljudske pobožnosti kakor tudi v liturgični praksi: v času vigilij, procesij in romanj, ob Marijinih praznikih, ob sprejemih odličnih romarjev, kot prošnje proti ujmam in epidemijam ipd. Prve litanije kot serije govorjenih ali petih vzklikov so se pojavile v 12. stoletju na Vzhodu, v Antiohiji, se od tam razširile v Konstantinopel in nato na Zahod, kjer se je ohranila grška oblika začetnega vzklika Kyrie eleison. Ta je z odlokom papeža Gelasia I. (492–496) prešel tudi v mašno obredje. Med različnimi vsebinskimi tipi so poleg litanij, posvečenih vsem svetnikom, najpogostejše Marijine, t. i. lavretanske. Te so za celotno katoliško Cerkev sprejele obrazec, ki se je uporabljal v Loretu; besedilo, ki se je v natančno določenem zaporedju vzklikov ohranilo do danes, izhaja iz leta 1531.

Litanije so izvajali na različne načine: živele so v govorni pa v glasbeni obliki (kot glasbena oblika so bile priljubljene zlasti v obdobjih renesanse in baroka, njihovi avtorji so bili Giovanni Pierluigi da Palestrina, Orlando di Lasso, Pietro Antonio Bianco idr.), močno pa so se uveljavile tudi kot likovna dela, predvsem kot serije grafičnih podobic, zaznamovanih z marijansko ikonografijo.

Pri ikonografskem tipu litanij se besedilo zaradi večje nazornosti in večjih spominskih učinkov povezuje z likovnimi prizori. V obdobjih, ko pismenost ni bila splošna ljudska dobrina, so slike prerasle besedilo. Nastajale so "brezbesedne" litanije – to so bile sličice brez spremnih pojasnil. Običajno so jih vrezovali v tehnikah lesoreza ali bakroreza in tiskali bodisi na samostojne lističe bodisi kot obsežnejše serije sličic na en sam večji list. Miniaturne podobice v velikosti sličic iz pratike so v ljudski pobožnosti služile tudi kot čudodelni pripomočki zoper stiske, nesreče in bolezni. V tem so bile sorodne miniaturnim podobicam svetnikov-zavetnikov, imenovanim Schluckbildchen; pred določeno boleznijo oz. nadlogo je namreč varoval določen svetnik, čigar sličico je bilo potrebno pogoltniti; isto »zdravilo« je bilo v rabi tudi pri boleznih v hlevu.

Nekatere sličice Marijinih lavretanskih litanij so ilustracije ustreznega napisa, druge imajo kot shematična likovna znamenja s skritimi pomeni emblemski značaj. V skladu z zapovedano in ustaljeno likovno shemo je od 17. stoletja dalje nastala vrsta skorajda identičnih lavretanskih litanij, ki združujejo oba tipa. Tak je tudi list anonimnega bakrorezca iz Narodnega muzeja Slovenije. Gre za eno od dokaj pogostih izvedb, ki so se ohranile v skoraj enakih dimenzijah, z identičnimi miniaturnimi upodobitvami in oblikovnimi značilnostmi. To je preprost tip lavretanskih litanij, pri katerem so prizori upodobljeni na enem listu in opremljeni z latinskimi pojasnili (v nasprotju s tipologijo vezanih knjižic z več grafičnimi listi in s kompleksnejšo ikonografsko vsebino). Osrednje mesto zavzema lik Marije iz Loreta (Lavretanske Matere Božje), podane v nekoliko večjih dimenzijah, okrog nje oz. pod njo pa so po natančno določeni shemi razvrščeni njeni posamezni simboli. Vrezani so precej šablonsko, nespretno in rudimentarno, slogovno pa zaznamovani z zgodnjebaročnimi značilnostmi in v naslonu na ikonografsko specifiko, splošno veljavno v baročnem sakralnem slikarstvu. 

Za nadaljnje branje

First, Blaženka, Anonimni avtor / Unknown author: Lavretanske litanije / Litany of Loreto, v: Theatrum vitae et mortis humanae. Prizorišče človeškega življenja in smrti / The Theatre of Human Life and Deth. Katalog / Catlogue, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2002, str. 41–42.
 

 

Prijavite se na e-novice