SI

Grafike

Ljubljana: Frančiškanska cerkev (Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja)

Naslov dela:Ljubljana: Frančiškanska cerkev (Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja)
Avtor:Georg Pajk po Franzu Seraphu pl. Kurzu zum Thurn und Goldenstein
Datacija:Okrog 1836
Tehnika:Kolorirana litografija
Dimenzije:169 x 235mm (prizor), 232 x 312 mm (list)
Inv. št.:G-2518
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Signatura levo sp. pod prizorom: Aufgenommen Franz v. Kurz.; desno sp. pod Prizorom: Lithog. und verlegt v. G. Paik in Laibach.
Napis pod prizorom: Die Pfarrkirche Maria Verkündigung in Laibach.
List iz Pajkove suite.

Opis

Veduta je del t. i. Pajkove suite, ki obsega štiri izbrane topografske poglede na Ljubljano (poleg Frančiškanske cerkve še Cukrarno in c. kr. kasarno, Kongresni trg s Stanovskim gledališčem inKongresni trg z Uršulinsko cerkvijo). Serija je izšla tako v črno-beli različici kakor tudi decentno ročno kolorirana. Pripravljalne risbe zanjo je izdelal avstrijski, v Ljubljano priseljeni slikar Franz Seraph von Kurz zum Thurn und Goldensten, v grafični medij pa jih je prenesel Jurij oz. Georg Pajk. Po tem litografu in založniku, ki je bil sicer ugleden in visoko usposobljen tesarski mojster, je cikel dobil tudi ime. Pajk je Goldensteinove pripravljalne risbe litografiral v svojem litografskem podjetju (za motiv Kongresnega trga s Stanovskim gledališčem iz te serije pa je tudi pripravljalno risbo izdelal sam). Če se je še leta 1833 podpisal kot litograf v delavnici c. kr. generalnega kvartirnega mojstra, pa je imel, kakor pričajo signature na njegovih drugih upodobitvah, nekaj let pozneje (okoli leta 1836) že lastno založbo oz. litografsko podjetje.

Goldenstein/Pajkova upodobitev predstavlja frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja z obdajajočo jo arhitekturo, ki se zrcali na mirni gladini Ljubljanice. Kulisa cerkvene fasade in stavbnih nizov levo in desno od nje je predstavljena z levega brega Ljubljanice izpred Čevljarskega mosta. Desno od cerkve proti Šempetrskemu predmestju stoji še leseni Špitalski most, imenovan po mestnem špitalu sv. Elizabete, postavljenem na desnem bregu Ljubljanice. Most oz. njegov predhodnik se je pred tem imenoval tudi Stari ali Spodnji (v odnosu do Zgornjega, danes Čevljarskega, ki stoji ob zgornjem teku Ljubljanice) in Avguštinski, pozneje Frančiškanski, imenovan po bližnji cerkvi, ki je sprva pripadala avguštincem, nato frančiškanom. V času nastanka vedute so bile na njem še lesene kramarske lope; leta 1842 so most zamenjali s kamnitim in ga posvetili nadvojvodi Francu Karlu.

Čeprav so okoli leta 1820 litografijo znali odtisniti tudi že v barvah, pa barve na dobro desetletje poznejši veduti niso tiskane – list je ročno koloriran.

Za nadaljnje branje

Stopar, Ivan, Ljubljanske vedute, Ljubljana 1996, str. 120–121;
First, Blaženka, Portret neke reke. Vedutne upodobitve mesta ob Ljubljanici, v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, Ljubljana [Narodni muzej Slovenije] 2009, kat. št. 181, str. 412–413.

 

 

Prijavite se na e-novice