SI
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum10:00 - 22:00

Ljubljana: Šentjakobski most

Ljubljana: Šentjakobski most
Predmet:Ljubljana: Šentjakobski most
Avtor:Heinrich Ferstler (okoli 1802 – po 1873)
Datacija:1838
Tehnika:Litografija s kredo
Dimenzije:215 x 308 mm (prizor), 267 x 376 mm (list)
Inv. št.:G-2510
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Signatura levo sp. pod prizorom: Gedr. bey […] in Klagenfurt; desno sp. pod prizorom: Aufgenommen im Innern, bey der Wehre von Heinr. Ferstler und lith. 1838.
Napis pod upodobitvijo:LAIBACH.

Opis

Podobo Ljubljane z Ljubljanico kot osrednjo mestno osjo je skiciral na Dunaju rojeni Heinrich Ferstler, slikar in litograf, zlasti portretist pa tudi vedutist in od leta 1830 pomožni učitelj risanja na celovški glavni vzorni oz. zgledni šoli (Musterschule). Veduta je posneta z obrežja Ljubljanice izpred nekdanjih »grabelj« – bei der Wehre[proti zapornici], kakor je zorni kot upodobitve ob signaturi pod prizorom opredelil avtor sam. Bi lahko bili nerazložljivi predmeti v reki zares ostanki tega vodnega objekta – v rečno dno zasajenih in med sabo povezanih kolov, s katerimi so stari Ljubljančani prestrezali naplavljeni les in uravnavali vodni promet? Postavljene poprek od mestnega stolpa na Bregu do Vodnih vrat na Žabjeku so čolnom omogočale vstop v mesto le tik ob desnem bregu mimo mestne straže. To svojevrstno znamenitost vidimo na starejših ljubljanskih vedutah vse od perspektivične skice, pripisane nizozemskemu vedutistu z imenom Folpert van Ouden Allen (okoli leta 1660) in Valvasorjevega velikega prospekta za Slavo vojvodine Kranjske (1681) do upodobitve Brega na perorisbi Josepha Leopoplda Wiserja (1760–1765) in anonimne banderne slike bratovščine velikih čolnarjev iz trnovske cerkve sv. Janeza Krstnika (1771). Zaradi mnogih nevšečnosti s plovili, ki so se zapletala vanje, jih je dal magistrat na željo Gabriela Gruberja leta 1776 odstraniti. 

Avstrijski slikar Heinrich Ferstler je študiral portretno slikarstvo in akvarel na dunajski Akademie der bildenden Künste (1817–1822). A ustvarjal ni le v akvarelu, temveč tudi v olju, gvašu in v risarskih tehnikah; ohranila se je zlasti vrsta portretnih miniatur – gvašev na slonovi kosti. Dobro pa je obvladal tudi grafične postopke, o čemer pričajo njegove vedute, med njimi denimo Ljubljana s Šentjakobskim mostom. Tudi ta je – tako kakor njegovi portreti – nastala v obdobju, ko so se v umetnosti prežemale romantične in bidermajerske prvine. Trideseta leta so njegov portret kranjske deželne prestolnice zaznamovala slogovno, v tehničnem pogledu pa gre za odtis z litografske plošče. Litografija se je kot grafična tehnika takrat dodobra uveljavila in skoraj povsem izpodrinila postopke globokega tiska – bakrorez in jedkanico, ki sta bila še v dvajsetih letih 19. stoletja prevladujoči grafični tehniki. Ferstlerjev list, datiran z letnico 1838, je izšel v Celovcu, kjer je avtor, sicer rojen in izšolan na Dunaju, nekaj časa živel in služboval. V tridesetih letih pa je pogosto obiskoval tudi Kranjsko, kjer so nastajali tako njegovi portretni kakor tudi topografski likovni zapisi. Ferstlerjeva veduta Ljubljane – izjemno redek list – predstavlja urbano tkivo na obeh bregovih Ljubljanice od frančiškanske do šentjakobske cerkve. V ospredju prizora je mirna gladina reke, ki polzi proti Šentjakobskemu mostu, postavljenem leta 1824, ozadje prizora pa zapira grič z Ljubljanskim gradom.

Za nadaljnje branje

Stopar, Ivan, Ljubljanske vedute, Ljubljana 1996, str. 125;
First, Blaženka, Portret neke reke. Vedutne upodobitve mesta ob Ljubljanici, v:Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, Ljubljana [Narodni muzej Slovenije] 2009, kat. št. 183, str. 414–415.

Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad Pirum10:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice