Grafični list je nastal kot ilustracija
k delu Josepha Rossija Denkbuch für Fürst
und Vaterland, v katerem avtor opiše praznovanja, ki so se vršila v avstrijskih
deželnih prestolnicah ob prvem pomembnejšem Napoleonovem porazu – po podpisu
fontainbleaujskega miru in ponovni priključitvi provinc habsburški monarhiji.
Prvi del, ki je izšel na Dunaju, je posvečen slavju v cesarski prestolnici,
drugi pa slavjem v deželnih središčih.
O tem, kako je potekalo tridnevno
praznovanje v Ljubljani, sta Rossiju poročala župan dr. Janez Nepomuk Rosmann
in svetnik Černot. Upodobljeno je osrednje praznovanje, slavje na Ljubljanici,
ki je potekalo 11. julija 1814. Slovenski naslov Mirov god je povzet po Vodnikovi pesmi, ki je nastala ob tej
priložnosti:
Póbiči, punčikePuljte Marjétice,
Zlatice, zvončike,
Dans Mirov je god.
Spletajte venčíke Šmarnice, Kókalne,
Kresníčne, pojdemo
Mirivcu na prót.
Trosili, venčali Gas Premagavčovo
Miljmu porèčemo:
Brančisek zdrav bód.
Tvoje smo cvétice, Se ti poklonemo,
Ponižno prosimo:
Smilj se sirot.Pred nami se odpira pogled na izliv Ižice
(levi krak) v Ljubljanico (desni krak, po katerem plujeta strehar in čoln), ki
je upodobljen na levi polovici lista. Ob bregu so tesno druga ob drugi
zasidrane ladjice z mizicami, neke vrste plavajoči lokali, okoli katerih so
zbrani gostje. Po reki pri sotočju pluje dvojambornica, s katero so se z
Vrhnike pripeljali mestni svetnik in okrajni glavar von Adelsberg ter drugi
mogočniki. Morda najbolj izstopa ladja na dveh čolnih sredi Ljubljanice – na
njej so igrali »janičarsko« glasbo in plesali. Tega dne je po reki plulo kar
sto osemdeset ladij – zdele so se kot plavajoči otoki. Gostje so se zbirali
tudi na levem bregu Ljubljanice: v prvem planu na levi strani lista je skupina
ljubljanskih imenitnežev pod vodstvom grofa Franza von Saura ter barona
Krištofa Lattermanna in njegove žene. Sredi prizorišča je oder, pod njim
tribuna za pomembne goste. V ozadju je šotor za pripravo hrane in pijače ter
vesela omizja. Ob enajstih zvečer so se ladje ob streljanju s topovi in
ognjemetu vrnile v mesto.
Čeprav je bil Grüner izkušen bakrorezec, je upodobitev narejena zelo
nerodno in po kvaliteti ne presega strogo dokumentarne vrednosti. Kljub temu –
prizorišče in dogajanje se zdita realistično upodobljena, kot bi bil avtor sam
prisoten ob tem dogodku.
Rossi, Joseph, Denkbuch für Fürst und Vaterland,
Wien 1815, str. 307–323.
Mal, Josip, Zgodovina
slovenskega naroda, Celje 1993.