SI

Bled z okolico

Bled z okolico
Predmet:Bled z okolico
Avtor:Anonimni avtor
Datacija:Poslana leta 1898
Tehnika:Litografija
Dimenzije:92 x 142 mm
Inv. št.:K-264
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Opis

Razglednica se je rodila iz dopisnice – preprostega kartončka, na katerega je bilo mogoče zapisati krajše sporočilo in ga preko pošte poslati naslovniku. S časom so začeli te kartončke krasiti na besedilni strani – sprva z risbami, ki so jih prenašali na litografsko ploščo in odtisnili, nato s fotografijo in drugimi tehnikami, ki so omogočale velike naklade. V 19. stoletju so jih poimenovali dopisnica,oglednica ali dopisnica z razgledom, ker so na prednjih straneh prinašale podobe krajev in ljudi.

Pred nastankom razglednic so podobe mest vrezovali ali jedkali v grafične plošče, odtisi pa so pogosto našli svoje mesto v zbirkah zasebnikov – zbiralcev: nekateri so jih cenili predvsem zaradi likovnih kvalitet, drugi zaradi motivov, nekaterim so predstavljali spomin na kraje, skozi katere so potovali ... Od konca 19. stoletja in pozneje je v določeni meri prevzela to funkcijo razglednica: zaradi večje naklade in nižje cene je postala dostopna širšemu krogu ljudi. Popotniki so jih pisali svojim bližnjim in tako z njimi delili svojo očaranost nad kraji, skozi katere so potovali. Nekatere razglednice so na naslovnici prinašale več motivov.

Tudi ta razglednica je neke vrste reklamni prospekt, na katerem so navidez – brez reda “nametane! upodobitve Bleda in okolice: jezero z otokom, slap Peričnik, soteska Vintgar, veduta prvega blejskega hotela, ki je bil v slovenski lasti in je naslednik najstarejše, nekdaj furmanske gostilne na Bledu – veduta hotela Petran. Nekateri motivi poudarjajo narodno pripadnost oziroma umeščenost kraja v slovensko kulturno okolje: dekle v kranjski narodni noši, planika kot simbol gorništva, alpinizma, v katerem so že takrat odlikovali plezalci iz našega ozemlja – sodili so med najboljše na svetu. Poslana je bila Antoniji Kadivec, strastni zbirateljici, ki je na svoj dom na Prešernovi 46 v Ljubljani vabila ljubitelje razglednic, da so si delili skupno navdušenje, si ogledovali zbirke …  Med njimi v glavnem ni bilo zavisti.Včasih so odhajali na izlete samo zato, da bi kupili razglednico, ki je še nimajo:  , saj so si med seboj pošiljali kartice tudi zato, da bi dopolnjevali zbirke. Naslovniki pa so jih včasih ljubeče “okarali”, da poslano “karto z razgledom” kot so jih v začetku 20. stoletja imenovali, že imajo v svoji zbirki..

Besedilo je napisano kar na prednji strani, saj je bila zadnja v tem času namenjena zgolj naslovu.
 

 

Prijavite se na e-novice