SI

Narodna kavarna v Ljubljani

Narodna kavarna v Ljubljani
Predmet:Narodna kavarna v Ljubljani
Avtor:Lavoslav Schwentner (založnik)
Datacija:Poslana 1899
Tehnika:Tonirana litografija
Material:Papir
Dimenzije:91 x 140 mm
Inv. št.:G-6371
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Opis

Narodna kavarna je bila prva slovenska kavarna v Ljubljani. Njen lastnik Fran Krapež jo je odprl sprva v Fischerjevi hiši na Kongresnem trgu, leta 1897 pa jo je preselil v Pongratzovo hišo, na Dvorski trg 3. Čeprav je bil lastnik stavbe nemškega rodu, je Krapež uspel doseči, da je bil izvesek na pročelju samo v slovenskem jeziku. Tudi notranjščino je oblikoval v slovanskem duh. Slovenski slikar in arhitekt  Ivan Jager, ki je izdelal načrte zanjo, je v dekoracijo vključil narodne motive, ki jih je povzel iz pisanic, tekstila in kmečkih kožuhov.

V isti stavbi kot je bila Narodna kavarna je leta 1898 odprl knjigarno Lavoslav Schwentner (starši so mu dali ime Leopold, a ga je sam spremenil v Lavoslav, ker je zvenelo bolj slovansko), ki je izdal to razglednico – morda ravno zato, ker sta delovala v isti stavbi.

Zdi se, da je razglednica promocijskega značaja, saj so na njej trije prizori, ki jasno opredeljujejo stavbo: zunanjščina (nasproti današnjega Ljubljanskega dvora, včasih je v njej domovala Mestna knjižnica), prostoren, vzdolžen salon z mizami in dvorana za biljard, ki je bila za obiskovalce še posebej atraktivna. Vsak prizor je obdan z rastlinsko dekoracijo, ki zrcali duh časa – secesije, v katerem je razglednica nastala.

Razglednica je bila poslana leta 1899 iz Ljubljane na Češko – Tabor. Na naslovni strani sta zapisani paroli »Na zdar!« in »Živio!« - pozdrava, ki so ju uporabljali člani sokolskega gibanja,  »v katerem naj bi se človeške kreposti, narodna zavest in zmožnost samoobrambe med celokupnim slovanskim plemenom gojile in dosegle višek popolnosti«.

Rdeča nit vseh identifikacijski elementov je narodna zavednost: to velja tako za lastnika kavarne Frana Krapeža, arhitekta, ki jo je opremil Ivana Jagra, založnika Lavoslava Schwentnra in tudi pisca, očitnega pripadnika Sokolov.

Razglednico smo leta 1991 kupili od Zorana Křižka, zbiralca in antikvarja iz Prage.

Za nadaljnje branje

Šipič, Maša, Pečenik, Simona, Križnik Primožič, Nela, Schwentner, Lavoslav: slovenski založnik in knjigotržec, v: Ljubljana med nostalgijo in sanjami. Revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, oktober 2014, str. 9–53.

Lah, Ivan, Zvezda (v spomin + Fr. Krapežu), Kronika slovenskih mest, letnik 2, št. 3 (1935), str. 52–56.

Podpečnik, Jože, Sokolstvo in slovensko narodno gibanje. Magistrsko delo [mentor: dr. Janez Cvirn], Ljubljana 2005.
 

 

Prijavite se na e-novice