Upodobitev Zvezdarne v Padovi je eno izmed najlepših del, ki jih je avtor, odličen slovenski krajinar, Anton Karinger, naslikal v Italiji. Z igro svetlobe in sence, nočnega, z zvezdami posejanega neba in z mesečino osvetljenega grajskega stolpa je ustvaril prijetno romantično razpoloženje.
Modrina nočnega neba odseva v barvah gradu, ki je včasih pripadal družini Ezzelino-Carrara, na mostu, imenovanem ponte dell’Accademia Delia, in na zelenju, ki obdaja stavbo.
Kljub poetičnost njegove upodobitve – v času, v katerem je nastajala risba, ni bilo nobene romantike: to je bil čas italijansko – avstrijskih vojn in tudi avtor sam ni bil v Venetu kot popotnik, temveč kot poročnik v Cesarsko–kraljevem pešpolku štev. 17. Sodeloval je v avstrijsko–italijanskih vojnah, v vmesnem času pa skiciral. Ko je bil stacioniran v Benetkah, je celo obiskoval zasebno šolo Carla Friedricha Heinricha Wernerja (1808–1894). V njej se je mojstril ravno v slikanju z akvarelnimi barvami.
Kljub bivanju v Italiji pa je slogovno ostal zvest germanski slikarski tradiciji, v katero so ga vpeljali njegovi profesorji: kot prvi Franz Seraph pl. Kurz zum Thurn und Goldenstein v Mahrovi trgovski šoli, nato avstrijski krajinar Franz Steinfeld na Akademiji lepih umetnosti na Dunaju in Albert Erich Kirchner v Münchnu.