Risba vile Pacchierotti je ena izmed zgodnejših risb, ki jih je Anton Karinger ustvaril v Italiji, kamor je prišel najprej kot kadet, pozneje pa kot poročnik v 17. pešpolku avstrijske vojske. Ko ni bil v boju, se je posvečal risanju, skiciranju. Čeprav ga je bolj pritegovala krajina (še posebej gorska) kot mesta in arhitektura, je tudi v Padovi našel umetniški navdih.
Vila Pacchierotti je bila eden izmed romantičnih otokov v mestu. Nastala je okoli leta 1840 po naročilu Giuseppeja Cecchinija Pacchierottija, sicer dediča enega izmed zadnjih znamenitih italijanskih opernih pevcev – kastratov Caspara Pacchierottija. Arhitektura je bila posrečena zmes neogotskih, neorenesančnih, mavrskih in nekaterih drugih slogovnih elementov. Obdana z mehkobo drevesnih krošenj in grmovja, ki je izražalo naklonjenost do krajinskega vrtnega oblikovana v slogu Giuseppa Japellija, je bila privlačen motiv za umetnika, ki išče romantiko v realni krajini. V risbi se prepletata polnost in intenzivnost beneškega kolorita, dramatična pokrajina in figure kot prikazni iz sanj, ki nas spomnijo na sočasna dela Arnolda Böcklina ali Casparja Davida Friedricha.
Vile danes ni več: že v osemdesetih letih 19. stoletja je začela nezadržno propadati. Ko so leta 1905 ozemlje odkupili jezuiti, da bi tam zgradili univerzitetno poslopje, pa so ji bili zadani zadnji udarci… Karingerjeva veduta je dragocen spomin na zlato dobo njenega obstoja.
Mavrič Čeh, Darija,
Padova e il Veneto nella pittura di Anton Karinger, v:
Padova e il suo territorio, anno 24, fasc. 141, str. 14-19.
Anton Karinger:
1829–1870,
katalog retrospektivne razstave v Narodni galerijij, 12. september – 18. november
1984 [ur. Anica Cevc], Ljubljana 1984.