Obisk prestolonaslednika
Ferdinanda v Ljubljani je bil sestavni del njegovega potovanja po avstrijskih
deželah, ki se je začelo na Dunaju, nadaljevalo v Celovcu, od tam v Ljubljano,
nato v Idrijo, Postojno, Reko, Trst in čez Gorico v Salzburg. Želel je spoznati
deželo in ljudi, ki jim bo morda pozneje zavladal. Potovanje je trajalo od 9.
avgusta do 11. septembra; v Ljubljani se je zadržal dva cela dneva, če ne
štejemo dneva prihoda in odhoda. Gostitelji so mu pripravili bogat program: med
drugim so mu predstavili delovanje in urejenost uradov in drugih javnih
služb, ogled zanimivosti, javnih uradov
in srečevanja z gospodo. Menda je bila zabava na Ljubljanici, ki so jo
priredili njemu v čast, zanj pravo olajšanje: tako je vsaj v zapisal njegov
komornik grof Louis Philippe de
Ségur.
Slavje se je začelo 15.
avgusta 1819 v popoldanskih urah: prestolonaslednika so na prizorišče
pripeljali z ladjo, ki so jo posebej za to priložnost izdelali v Italiji. Pričakalo
ga je veliko ljudi: med njimi so bili tudi mladi pari, oblečeni v narodne noše
različnih delov dežele, ki so se veselo vrteli na ljudske melodije. Ko se je
stemnilo so prestolonaslednika ob zvokih glasbe, bobnenju salv in v spremstvu
manjših bogato okrašenih, z baklami opremljenih ladjic popeljali po
Ljubljanici.
Slikar je kot dober
»dokumentarist« ujel trenutek prestolonaslednikovega prihoda na slavje. Z desne
strani prihajajo ladje z glasbeniki, častno vojsko in slavnostnim gostom. Nekaj
manjših ladjic, zaradi premičnih streh imenovanih streharji, je že pristalo,
gostje izstopajo, nekateri so že izstopili in se razpršili po obsežni ravnini, kjer
je že vse pripravljeno za zabavo.
Avtorju lahko priznamo
mojstrstvo pri izbiri in uporabi ustreznih likovnih tehnik in izjemen smisel za
detajle. Ladje, reko, obiskovalce v prvem planu kompozicije je naslikal v gvaš
tehniki: barve so bolj goste in intenzivne, osrednji motiv se zato zdi še bolj
veličasten in otipljiv. Intenzivnost barv se z oddaljenostjo vedno bolj
zmanjšuje: zgoščene barve, postajajo vse bolj prosojne, dokler se nežni obrisi
gričev ne razblinijo v daljavi.
Kontrastu med
intenzivno upodobitvijo dogodka in lirično pokrajino lahko pridamo še avtorjev
izjemen smisel za detajle. Če si natančneje ogledamo figure, lahko opazimo, da
je s skrbnostjo izrisal njihove obraze, oblačila, dekoracijo ladij ipd.
Realizem, ki se izraža v minuciozni natančnosti upodobitve, je obarvan z
dramatičnostjo slavnostnega dogodka.
Stopar, Ivan, Ljubljanske vedute,
Ljubljana 1996.
Stopar, Ivan, Sprehodi po stari
Ljubljani. Kulturnozgodovinski vodnik, Ljubljana 1992.
Holz, Eva, Costa, Henrik Ljubljanski kongres. Laibacher Kongreß. The
congress of Ljubljana. Le Congrès de Ljubljana. Il Congresso di Lubiana.
Ljubljanskij kongress 1821, Ljubljana 1997.