SI

Risbe

Ljubljanska Cukrarna v plamenih

Naslov dela:Ljubljanska Cukrarna v plamenih
Avtor:Franz Seraph pl. Kurz zum Thurn und Goldenstein
Datacija:1858
Tehnika:Gvaš, srebrni svinčnik
Dimenzije:233 x 328 mm (risba); 340 x 437 mm (nosilni karton)
Inv. št.:R-1992
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Signatura desno sp.: F. v. Kurz pinx.
Napis pod prizorom:Laibach. Der Brand der Zuckerraffinerie, im Jahre 1858.

Opis

Poslopje Cukrarne oz. rafinerije sladkorja v Poljanskem predmestju Ljubljane je zrastlo na prodišču reke Ljubljanice. Teren za gradnjo so leta 1828 pripravili tako, da so nasuli del struge – od tod toponim Novi nasip oz. Neue Damm. Po treh desetletjih delovanja pa so 25. avgusta 1858 rafinerijo v največjem razcvetu njene dejavnosti zajeli ognjeni zublji in jo povsem uničili. V tednu dni so plameni pogoltnili tovarno z vso opremo in skladišče z veliko zalogo sladkorja; o katastrofi so poročale Novice 1. septembra 1858 na strani 279. Raztaljeni sladkor, spremenjen v gost sirup, se je iz skladišča (to je bila štirietažna zgradba med tovarniškim in stanovanjskim krilom Cukrarne) v črnih potokih zlival v Ljubljanico in tudi njene vode obarval v črno. Goldensteinova upodobitev predstavlja ta strašni požar v noči: ogenj, ki z močnim sijem razsvetljuje temno nebo in slap sladkornega sirupa, ki v dveh orjaških curkih teče skozi okni drugega nadstropja.

Nokturni prizor slika to poznopoletno nesrečo na desnem bregu Ljubljanice, ki se kakor v ogledalu zrcali na mirni vodni gladini – z odsevom v vodi ni podvojen le motiv – dvakrat večja je videti tudi razsežnost tragedije. Tako kakor zorni kot, ki omogoča reflektiranje dogodka na gladkem zrcalu reke, je skrajno dramatičen tudi kolorit, saj goreče poslopje kontrastno izstopa pred temnim nočnim nebom. Goldenstein je za to ekspresivno upodobitev izbral intenzivne, temne in kontrastno žareče barve ter jih nanašal v tehniki gvaša. Gledalcu je predstavil Cukrarno kot poslopje monumentalnih razsežnosti – gre za arhitekturno stanje tovarne potem, ko so enajstosno poslopje leta 1854 podaljšali za sedem osi, za dve nadstropji pa so ga povišali že v štiridesetih letih.

Na levem bregu Ljubljanice v Šempetrskem predmestju je za drevoredom vidno pročelje cesarsko kraljeve vojašnice. Bregovi rečne struge še niso regulirani, čeprav so se s poskusi regulacije bolj ali manj uspešno ukvarjali razni gradbeni mojstri in arhitekti vsaj že od 16. stoletja; zelo dejavno v tem pogledu je bilo denimo 18. stoletje z Johannom Georgom Schmidtom, Candidom Zullianijem, Ernstom Wenzlom Durchlasserjem in Gabrielom Gruberjem.

Goldensteinov Požar Cukrarne je izjemen dokument svojega časa. Predstavlja konec enega pomembnejših spomenikov industrijske kulture na nekdanjem Kranjskem. V tovarni se njena primarna dejavnost ni več obnovila, obnovili pa so poslopje samo. Vendar pa to ni dragoceno le kot spomenik industrijske dediščine; s Cukrarno je povezana tudi zgodovina slovenske književnosti. Kot stanovanjska zgradba je dajala skromno zavetje najrevnejšemu sloju prebivalcev kranjske deželne prestolnice. Med njenimi hladnimi in vlažnimi zidovi so živeli in ustvarjali tudi nekateri glavni predstavniki literarnega obdobja slovenske moderne. Dragotin Kette in Josip Murn Aleksandrov sta tam v skrajno skromnih in nezdravih okoliščinah – mlada – tudi umrla.

Za nadaljnje branje

Andrejka, Rudolf, Najstarejše ljubljanske industrije, Kronika slovenskih mest, 1934, 1, str. 58–59;
Valenčič, Vlado, Sladkorna industrija v Ljubljani, Kronika 1957, 3, str. 44;
Prelovšek, Damijan, Ljubljanska Cukrarna. Zgodovina stavbe in njena umetnostnozgodovinska ocena, Kronika 1972, 20/1, str. 23;
Stopar, Ivan, Sprehodi po stari Ljubljani, Ljubljana 1992, str. 181;
Stopar, Ivan, Ljubljanske vedute, Ljubljana 1996, str. 158;
First, Blaženka, Portret neke reke. Vedutne upodobitve mesta ob Ljubljanici, v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, Ljubljana [Narodni muzej Slovenije] 2009, kat. št. 187, str. 418–419.
Za zgodovino ljubljanske Cukrarne gl.: Krmelj, Vesna, Cukrarna, Ljubljana 2016.

 

 

Prijavite se na e-novice