Sredi
19. stoletja je vedutist Anton Jurmann za prenos na jeklorezno ploščo
pripravil vrsto preliminarnih risb (gvašev) s prizori pomembnejših
ljubljanskih zgradb oz. mestnih predelov. Med njimi je bil tudi
kamniti most nadvojvode Franca Karla, ki je povezoval bregova
Ljubljanice med tedanjim Marijinim trgom na levem in Francovim
nabrežjem na desnem. Jeklorezec Jurij oz. Gerorg Pajk je motive
sestavil kot kolaž v spominsko celoto, dopolnjeno z grbi in s
kranjskimi nošami. Tako nastali jeklorez s podnapisom Erinnerung
an Laibach. je leta 1860 izšel kot priloga v
turističnemu vodniku Gustava Dzimskega Laibach
und seine Umgebung nebst einer Beschreibung der interessantester
Punkte in Krain. Ein Wegweiser für Fremde und Einheimische.
Knjižico je izdal ljubljanski založnik Janez (tudi Johann oz.
Giovanni) Giontini; na začetek priloženi jeklorez so vrezali in
odtisnili v umetniškem podjetju Avstrijskega Lloyda. Ohranjena je
tudi razčličica jekloreza, na katerem so tri od sličic zamenjane z
drugimi; tako kakor v prvem primeru jih je grafik (sicer tesarski
mojster) Jurij Pajk vrezal po pripravljalnih motivih Antona Jurmanna.
Prizor Francovega mostu pa je v obeh primerih isti; brez kakršnihkoli
sprememb oz. korektur je vključen v oba – sicer različna –likovna
sestava.
Prizor,
prvi med pripravljalnimi gvaši za jeklorez, predstavlja enega
najlepših urbanih ansamblov ob Ljubljanici. Jedro prizora je most
nadvojvode Franca Karla oz. Francov most, kot so ga pogovorno
imenovali takratni Ljubljančani. Ob njegovem izteku na levem bregu
reke vidimo Marijin trg, na desnem pa poslopji mestne imovine (nekdaj
je bil tu Špital sv. Elizabete) in Dežmanove trgovske hiše
(današnjim Filipovim dvorcem). Kamniti most so na tem mestu
postavili leta 1842 in ga z vklesano dedikacijo posvetili nadvojvodi
Francu Karlu: ARCHIDVCI. FRANCISCO. CAROLO. / MDCCCXLII. / CIVITAS. Z
njim so nadomestili lesenega Špitalskega, ki je bil tedaj že v zelo
slabem stanju in brez prenekatere od kramarskih lop, saj so si
številni trgovci že postavili uglednejše prodajalne ob
frančikanski cerkvi. Dne dvanajstega maja 1840 so stari spetausk
Must poderel in ta
nove Staciune naredel – kakor je v svoj
dnevnik zapisal brodar Janez Krstnik Tomec iz Trnovega. K
se je pisal 1842 […] je biu spetausk Must dodelan(Ivan Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljubljani, Ljubljana 1933,
ponatis 1991, str. 65). Novi most je iz rezanega kamna skonstruiral
beljaški podjetnik Giovanni Picco.
Vodnik Laibach und seine Umgebung,
ki je poleg vedute Ljubljane vseboval tudi zemljevid mesta, je bil po
osmih letih (leta 1868) ponatisnjen pri isti založbi.
Stopar, Ivan, Ljubljanske
vedute, Ljubljana 1996, str. 140;
First, Blaženka, Portret neke reke.
Vedutne upodobitve mesta ob Ljubljanici, v: Ljubljanica.
Kulturna dediščina reke, Ljubljana [Narodni
muzej Slovenije] 2009, kat. št. 184, str. 416–417.