SI

Risbe

Ljubljana: Frančiškanska cerkev z Ljubljanico v ospredju

Naslov dela:Ljubljana: Frančiškanska cerkev z Ljubljanico v ospredju
Avtor:Tomislav Krizman (1882–1955)
Datacija:Ne pred letom 1934
Tehnika:Grafitni svinčnik
Dimenzije:345 x 495 mm
Inv. št.:R-1990
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Opis

Sijajni slikar, grafik in ilustrator, eden vodilnih snovalcev hrvaške likovne avantgarde, se je z liričnim zanosom, vehemenco in senzibilnostjo posvetil tudi pejsažu in veduti. Akademsko izšolan na Dunaju in svetovljansko razgledan (izpopolnjeval se je v Münchnu, Parizu, Rimu) je vtise iz okolja z občutljivo, gibko in zanesljivo roko prenašal na risalni list in tako ustvaril obsežni opus topografskih portretov domačih in tujih krajev. Skice urbanega in podeželskega okolja je – prevedene v grafični zapis – izdajal v tematskih grafičnih mapah (Dunaj, Hrvaško Zagorje, Dalmacija, Bosna, Makedonija idr.). Risbe slovenskih krajev pa kljub načrtovani grafični mapi niso dobile svojih grafičnih ekvivalentov, torej so ostale neobjavljene. Umetnikova unikatna, z izrazito osebno noto zaznamovana dela, so leta 1998 obogatila vedutni fond Narodnega muzeja Slovenije.

Meščansko očarljiva podoba Ljubljane izpred druge svetovne vojne predstavlja nabrežja že regulirane Ljubljanice in urbano arhitekturo okrog nje – dominantna zgradba v osi prizora je frančiškanska cerkev na Marijinem trgu. Krizman je izbral zanimiv zorni kot neposredno iznad reke, tako, da je gledalca pritegnil v neposredno, intimno bližino vode. Subtilen odnos do Ljubljanice je imel tudi arhitekt Jože Plečnik – njegova ureditvena dela na nabrežjih pa so hkrati opora za datacijo Krizmanovih risb. Plečnik se je reki posvetil med letoma 1941: skladno s svojo rafinirano prostorsko vizijo je nadaljeval regulacijska dela, ki jih je pred prvo svetovno vojno zastavil graški arhitekt Alfred Keller, uredil bregove struge, sprehajališča, drevorede in drugo zasaditev. Pred tem, med letoma 1932, pa je k obstoječemu Francovemu mostu iz leta 1842 dodal lijakasto razprta stranska kraka za pešce. Spodnja časovna meja za nastanek Krizmanove risbe je leto 1934, ko je bila – po končanju regulacijskih del v tem delu struge – v betonsko korito ponovno speljana voda.

Krizmanova risba je izvedena z grafitnim svinčnikom pa z zanesljivo in tekočo potezo ter s širokim in ognjevitim zamahom suverenega umetnika.

Za nadaljnje branje

First, Blaženka, Portret neke reke. Vedutne upodobitve mesta ob Ljubljanici, v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, Ljubljana [Narodni muzej Slovenije] 2009, kat. št. 198, str. 434–435.

 

 

Prijavite se na e-novice