Naslov dela:Ljubljana: Frančiškanska cerkev z Ljubljanico v ospredju
Avtor:Tomislav Krizman (1882–1955)
Datacija:Ne pred letom 1934
Tehnika:Grafitni svinčnik
Dimenzije:345 x 495 mm
Inv. št.:R-1990
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)
Sijajni slikar, grafik in
ilustrator, eden vodilnih snovalcev hrvaške likovne avantgarde, se je z
liričnim zanosom, vehemenco in senzibilnostjo posvetil tudi pejsažu in veduti.
Akademsko izšolan na Dunaju in svetovljansko razgledan (izpopolnjeval se je v
Münchnu, Parizu, Rimu) je vtise iz okolja z občutljivo, gibko in zanesljivo
roko prenašal na risalni list in tako ustvaril obsežni opus topografskih
portretov domačih in tujih krajev. Skice urbanega in podeželskega okolja je –
prevedene v grafični zapis – izdajal v tematskih grafičnih mapah (Dunaj, Hrvaško
Zagorje, Dalmacija, Bosna, Makedonija idr.). Risbe slovenskih krajev pa kljub
načrtovani grafični mapi niso dobile svojih grafičnih ekvivalentov, torej so
ostale neobjavljene. Umetnikova unikatna, z izrazito osebno noto zaznamovana
dela, so leta 1998 obogatila vedutni fond Narodnega muzeja Slovenije.
Meščansko očarljiva podoba
Ljubljane izpred druge svetovne vojne predstavlja nabrežja že regulirane
Ljubljanice in urbano arhitekturo okrog nje – dominantna zgradba v osi prizora je
frančiškanska cerkev na Marijinem trgu. Krizman je izbral zanimiv zorni kot
neposredno iznad reke, tako, da je gledalca pritegnil v neposredno, intimno
bližino vode. Subtilen odnos do Ljubljanice je imel tudi arhitekt Jože Plečnik
– njegova ureditvena dela na nabrežjih pa so hkrati opora za datacijo
Krizmanovih risb. Plečnik se je reki posvetil med letoma 1941: skladno s
svojo rafinirano prostorsko vizijo je nadaljeval regulacijska dela, ki jih je
pred prvo svetovno vojno zastavil graški arhitekt Alfred Keller, uredil bregove
struge, sprehajališča, drevorede in drugo zasaditev. Pred tem, med letoma 1932, pa je k
obstoječemu Francovemu mostu iz leta 1842 dodal lijakasto razprta stranska
kraka za pešce. Spodnja časovna meja za nastanek Krizmanove risbe je leto 1934,
ko je bila – po končanju regulacijskih del v tem delu struge – v betonsko
korito ponovno speljana voda.
Krizmanova risba je izvedena z grafitnim svinčnikom
pa z zanesljivo in tekočo potezo ter s širokim in ognjevitim zamahom suverenega
umetnika.
First, Blaženka, Portret neke reke. Vedutne
upodobitve mesta ob Ljubljanici, v: Ljubljanica.
Kulturna dediščina reke, Ljubljana [Narodni muzej Slovenije] 2009, kat. št.
198, str. 434–435.