Naslov dela:Ljubljanica pri Fužinah
Avtor:Franz Seraph pl. Kurz zum Thurn und Goldenstein (1807–1878)
Datacija:Sredina 19. stoletja
Tehnika:Lavirana perorisba s tušem, bela tempera, risba se razširja vzdolž celotnega desnega roba v ozkem pokončnem pasu še na nosilni karton
Dimenzije:175 x 240 mm (risba), 203 x 270 mm (nosilni karton)
Inv. št.:R-490
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)
Motiv
Ljubljanice pri Fužinah je bil vse od Valvasorja (Valvasor/Trostov bakrorez v
albumu Topographia Ducatus Carniola
moderna, 1679) priljubljen motiv vedutistov in krajinarjev. V Ljubljano
priseljeni avstrijski slikar in glasbenik (učitelj risanja ter član ljubljanske
filharmonične družbe in regens chori ljubljanske stolnice) Franz Seraph von
Kurz zum Thurn und Goldenstein ga je sredi 19. stoletja z različnih zornih
kotov upodobil kar trikrat. Eno njegovih slikovitih risb je kot predlogo za litografijo,
ki je leta 1843 izšla v okviru serije Malerische
Ansichten aus Krain, uporabil moravski litograf in založnik Joseph Wagner.
V nasprotju
s pretežno vojaško-strateškimi interesi topografov in vedutistov predhodnih
obdobij je 19. stoletje nagibalo k atmosferskemu in romantičnemu doživljanju
narave, in tako je intoniran tudi Goldensteinov motiv Fužin. Živahne brzice,
slapovi ter razpenjene vode ob mlinih in ob grajskem poslopju so privlačili
umetnika, ki se je v dveh primerih celo upodobil v ospredju pri skiciranju
veličastne stvaritve narave in človeških rok. Renesančni dvorec ljubljanskega
župana in sodnika Vida Khisla v Fužinah oz. pri Mrzlem studencu (Kaltenbrunn)
je povezal v razpoloženjsko sozvočje z neukročeno pokrajino, bistro vodo in
mlini ob njej. Skico je podal v svoji priljubljeni risarski tehniki kot
lavirano perorisbo s tušem in belo tempero.
Železnica, ki je sredi 19. stoletja tudi Ljubljano
pritegila v mrežo evropskih železnih cest (leta 1857 je Trst preko kranjske
deželne prestolnice povezala s cesarskim Dunajem), je omogočila potovanja ne le
vedutistov, ki so z novim prevoznim sredstvom lažje dosegli prenekatero
geografsko lokacijo, temveč tudi potencialnih naročnikov oz. zainteresiranih
uporabnikov njihovih izdelkov. Turizem, nova in širšo populacijo zajemajoča
gospodarska panoga, jim je razširila zemljepisna in kulturna obzorja ter tešila
zanimanje za znane in neznane, domače in tuje kraje, kar je vplivalo tudi na
širok razmah vedutnega slikarstva in grafike.
Reisp, Branko, Grad Fužine, zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 175, Ljubljana
1991, str. 25;
Reisp, Branko, Gradovi
dežele Kranjske Ljubljana 1998, str. 47;
Stopar, Ivan, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. I, Gorenjska. 4, Ljubljana, grad
in dvorci, Ljubljana 1999, str. 37;
First, Blaženka, Portret neke reke.
Vedutne upodobitve mesta ob Ljubljanici, v: Ljubljanica.
Kulturna dediščina reke, Ljubljana [Narodni muzej Slovenije] 2009, kat. št.
185, str. 416–417.