Predstavljeni relikviariji so del zbirke, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije. Razvrščeni so po skupinah. V prvi skupini so predstavljeni križi relikviariji, nato jim sledijo ampule, breverli, relikviariji v obliki monštranc, relikviariji v okvirjih in manjši relikviariji za osebno pobožnost. Znotraj te osnovne razdelitve so še nekatere druge podskupine glede na ikonografske, slogovne in tipološke ter materialne podobnosti. Kolikor je to bilo mogoče, je upoštevana njihova kronološka razvrstitev, in sicer po dataciji izdelave primarnega relikviarija, saj so v nekatere relikviarije vstavljeni tudi starejši, manjši relikviariji. Gre torej za razvrstitev relikviarijev po času njihove izdelave; od 11. stoletja, ko zasledimo najstarejši relikviarij, do najnovejše dobe, ne glede na starost relikvij. Tako so torej relikviariji opredeljeni po vrsti, obliki in namenu, podana je osnovna slogovna in ikonografska analiza, razloženi so napisi na njih ter njihove tehnične značilnosti. Zbirko zaključujejo avtentike in relikviariji, ki ne sodijo v nobeno od omenjenih skupin, kot je na primer žara s srcem ustanovitelja rajhenburškega samostana brata trapista Gabriela Girauda.
Večina predstavljenih relikviarijev je javnosti na ogled v sklopu stalne razstave Zgodovinske in umetnostne zbirke v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova.
Zbirka je objavljena tudi v monografski publikaciji Darka Kneza Relikvije in relikviariji iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije / Relics and Reliquaries from the Collection of the National Museum of Slovenia, ki je izšla v seriji Viri. Gradivo za materialno kulturo Slovencev (Ljubljana, 2014).
Ime predmeta:Relikviarij
Datacija:1520
Material:Deloma pozlačeno, tolčeno, ulito, vgravirano steklo
Dimenzije:v. 18,5 cm, nofa: d. 10,7 cm, š. 8,2 cm
Inv. št.:N 36783
Na ogled:Da
Opis: Štirilistna noga z raztegnjenima bočnima poljema v obliki oslovskega hrbta z odrezano konico ima gladek stopničasto dvignjen rob in skromno okrašeno navpično steno. V polja je na nogi vgravirano poznogotsko krogovičje. Pojavlja se tudi na steblu, ki ga prekinja nodus v obliki potlačene krogle z mehurjastimi izboklinami in rozetami, v katere so vstavljeni kvadratni rotuli. Steblo prehaja v piramidalni podstavek. Na njem stoji okrogla kustodija, ki je na sprednji strani zastekljena in obdana z gladkim okvirjem, ki ga poživljajo robovi iz zvite žice in aplicirane rozete, na vrhu pa krogla z odlomljenim in manjkajočim zaključkom. Zadnjo stran kustodije zapira pokrov, v katerega je vgraviran trpeči Kristus. Upodobljen je stoječ v grobu in z zvezanima rokama, obdan z orodji trpljenja in križem, na katerem je vrezan napis INRI. Relikviarij je zanimiv zaradi oblike, saj v nastavku opušča v gotiki tako priljubljeno arhitekturno shemo, in zaradi gravure na pokrovu. V primerjavi z ornamentalno okrasitvijo krogovičja, za katero lahko trdimo, da prevladuje na začetku 16. stoletja, je figuralnih vgraviranih motivov mnogo manj. Pojavljajo se na večjih gladkih ploskvah na kupah (križanje na kelihu iz 1. polovice 16. stoletja iz Narodnega muzeja Slovenije, inv. št. N 14383, ali sv. Boštjan in sv. Fabijan na kelihu iz leta 1563 v župnijski cerkvi v Žetalah) ali kot dopolnitev med drugim okrasjem na poljih šesterolistih nog. Vemo, da so z nastopom tiskanih grafičnih listov veliko pridobili tudi zlatarji, ki so lahko poljubno uporabljali in prenašali vzorce in jih prilagajali svojim potrebam. Med velikim številom grafičnih listov tako imenovanih malih mojstrov bi morali iskati predlogo tudi za to gravuro.
Relikvije: /
Restavrirala: Zdenka Kramar, 1995.
Objave: Žargi, Matija, 1986, Slovenci v 16. stoletju, Maja Žvanut (urednica), razstavni katalog, Ljubljana, kat. št. 490; Simoniti, Marjetica, 1995, Gotika v Sloveniji. Svet predmetov / Gothic in Slovenia. The world of objects, Maja Lozar Štamcar (urednica), Ljubljana, str. 366, kat. št. 3.3.3.1.; Knez, Darko, 2014: Relikvije in relikviariji iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije / Relics and Reliquaries from the Collection of the National Museum of Slovenia, Ljubljana, str. 104, št. 20.