Kozarec se  je tako kot mnogi drugi srednjeveški kozarci ohranil predvsem zato, ker je služil kot večna luč ali relikviar. Ta je iz cerkve na Zaplani. Steklo je zelo kvalitetno, debelina sten ne presega določb  takratnega lepotnega kanona, namreč noževe konice. Iz arhivskih virov vemo, da je steklarski pomočnik na mojstrskemu izpitu moral izdelati posodo te debeline, pa tudi vitraj – del slikanega okna.