Zlati nakit stiške kneginje

Zlato okrasje so v starejši železni dobi nosile ženske s pomembnim družbenim položajem. Prilaganje zlatih predmetov v grobove je v tem času značilno za etruščanske dostojanstvenice. Po drugi strani zasledimo podobne zlate diademe in aplike vzdolž severnega zaledja Črnega morja. Razkošna oprava stiške kneginje nakazuje, da so se pripadnice dolenjske elite zgledovale po modi skitskih aristokratinj.

Pripadnice višjega sloja dolenjskih halštatskih skupnosti so pokopavali v razkošnih opravah z bogatim bronastim, steklenim in jantarnim nakitom. Izjemen je bil nakit iz zlate pločevine, ki so ga premogle le pripadnice najvišjega družbenega sloja in ženske s pomembnim položajem v skupnosti. Ena od njih je bila od 18 do 25 let stara ženska iz Stične. K zadnjemu počitku so jo položili v oblačilu, prešitem s tisoči bronastih gumbkov ter steklenih in jantarnih jagod. Nosila je številne bronaste zapestnice, nanožnice, uhan ter veliko bronastih zaponk. Na glavi je imela pokrivalo z zlatimi aplikami, pozlačenim bronastim diademom in trakovi. Aplika v obliki drevesa in aplike deteljaste oblike so izdelane iz tenke zlate pločevine ter okrašene z iztolčenimi bunčicami, krožci in pikami. Dama je nosila ogrlico iz kroglic iz organske snovi, oblečenih v okrašeno zlato pločevino. Običaj pokopavanja z zlatim nakitom spominja na grobove Etruščanov, pri katerih je bilo 7. in 6. stoletje pr. n. št. obdobje vrhunca zlatarske obrti in prilaganja zlatih predmetov v grobove. Po drugi strani pa slogovno podobnim zlatim diademom in aplikam sledimo vse do severnega zaledja Črnega morja in Predkavkazja. To kaže na stike s tamkajšnjimi zgodnjeskitskimi skupnostmi. Ali se je stiška kneginja zgolj oblačila po skitsko ali pa je bila tujka z vzhoda? Dejstvo je, da tovrstna moda na Dolenjskem povsem izgine, ko so se začeli skitski vojaški vpadi na območja vzhodno od nje.