Bronaste pletene ovratnice so v mlajši železni dobi pogosto
del prestižne noše od italijanske Benečije do zahodne Slovenije. Izjemno redke so srebrne različice s tremi vozli,
kakršna je bila odkrita na Berlotovem robu na Tolminskem. Tudi ostali
predmeti, darovani na tem svetem mestu, so povezani z žensko nošo, kar
nakazuje, da je bilo tod v zadnjih stoletjih pr. n. št. kultno mesto, na
katerem so se k božanstvom obračale predvsem ženske.
Moda ovratnic, spletenih iz bronastih, srebrnih ali zlatih
žic, njihovo pridajanje v grobove ter darovanje v svetiščih in na kultnih
mestih so značilni predvsem za zadnja stoletja evropske prazgodovine, ko so v
velikem delu Evrope živela keltska ljudstva. Kelti so upodabljali svoje
vladarje in bogove z ovratnicami, prav tako pa so Grki in Rimljani Kelte
največkrat upodobili z ovratnicami. Ovratnica z Berlotovega roba na Šentviški
planoti sodi v najmlajšo različico ovratnic mlajše železne dobe, s katerimi so
se verjetno lepšale predvsem ženske od Benečije in Furlanije prek zahodne
Slovenije do Istre. Navadno so bile izdelane iz bronastih žic, srebrne izvedbe
poznamo le iz Posočja. Ovratnica je bila najverjetneje dar ženskemu božanstvu
na Berlotovem robu, železnodobnem kultnem mestu.
Na ozemlju Slovenije so najstarejši srebrni predmeti iz zadnjih dveh stoletjih pr.
n. št. Med njimi so ovratnice, zapestnice, prstani, uhani, votivne ploščice in
novci. Ob keltskem srebrnem denarju so uporabljali rimske srebrnike, ki so jih
morda pretapljali za izdelavo nakita in votivnih ploščic.