SI
Neandertalčeva piščalNajstarejše glasbilo na svetu
Muzejska
Danes odprto
Muzejska10:00 - 20:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad08:00 - 18:00
Ad Pirum11:00 - 22:00
Show menu

Neandertalčeva piščal

Piščal iz Divjih bab – najstarejše glasbilo na svetu (60.000 let)

Zaradi postavitve nove stalne razstave si neandertačeve piščali od 25. oktobra do 29. novembra 2019 ne bo mogoče ogledati. 

29. novembra 2019 bomo z odprtjem Najstarejših zgodb s stičišča svetov zaključili novo stalno postavitev arheoloških zbirk v Narodnem muzeju Slovenije, ki smo jih odpirali postopoma od leta 2014.
Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna piščal, je dragocenost svetovnega pomena. Najdena je bila med arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe blizu Cerknega in je izdelek neandertalca. 
 
Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Glasbeni poskusi po potrdili izsledke arheoloških raziskav, da velikost luknjic in njihova lega ne moreta biti naključni. Luknje je izdelal človek z namenom zvočnega izražanja. 
 
Piščal iz Divjih bab je edina odkrita piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Od drugih podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša okrog 20.000 let. To odkritje potrjuje, da je bil neandertalec tako kot mi popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno prefinjenega umetniškega ustvarjanja, kot je glasba.
Ime predmeta: Piščal iz Divjih bab

Kratek opis: Najstarejša piščal na svetu. Vanjo so izdelane štiri luknjice: dve sta ohranjeni v celoti in dve delno. Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca. Neandertalci so bili torej prvi med človekovimi predniki, za katere vemo, da so poznali glasbila. Piščal iz Divjih bab dokazuje, da so bili neandertalci vešči tudi tako abstraktne in le človeku lastne dejavnosti, kot je ustvarjanje glasbe. 
Datacija: 60.000 let pred sedanjostjo
Material: Kost jamskega medveda
Mere: Dolžina: 11,4 cm
Najdišče: Podzemna jama Divje babe blizu Cerknega, Slovenija
Inv. št.: D. b. 625
Na ogled: Stalna razstava Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije

3D posnetek piščali

Skladbe, zaigrane na piščali

Več informacij

Od kod izvira

Koščena piščal je bila odkrita leta 1995 v podzemni jami Divje babe v bližini Cerknega med sistematičnimi izkopavanji arheologa Ivana Turka. Jama leži v pobočju pod robom Šebreljske planote, 230 metrov visoko nad reko Idrijco. Jama je bila brlog jamskih medvedov, a so jo v zadnji ledeni dobi občasno obiskovali tudi ljudje, najprej neandertalci in za njimi anatomsko moderni ljudje. Piščal je ležala v bližini kurišča, v plasti, ki se je odložila pred 60 do 50 tisoč leti.
Foto: Gregor Kacin
Foto: Gregor Kacin

Koliko je stara

Glede na datacijo plasti, v kateri je ležala, je piščal stara 60.000–50.000 let in sodi v čas stare kamene dobe (paleolitika). V plasti s piščaljo je bilo odkrito tudi kamnito orodje neandertalcev. 
Starost jamske plasti je bila nedavno ponovno določena na podlagi preiskav medvedjih zob z elektronsko spinsko resonanco. Piščal iz Divjih bab je okrog 20.000 let starejša od najstarejših znanih piščali anatomsko modernega človeka.

Kdo jo je naredil

Piščal je zaenkrat enkratna, ne samo v Evropi, ampak tudi na svetu. Naredil jo je namreč neandertalec.

Neandertalec
 (Homo sapiens neanderthalensis) se je pred približno 200.000 leti razvil na območju Evrope in se razširil vse do zahodne Azije in Bližnjega vzhoda. Ime je dobil po najdišču Neandertal v Nemčiji, kjer so leta 1856 prvič prepoznali njegove fosilne ostanke. Živel je v času ledene dobe in je bil telesno prilagojen življenju v hladnem podnebju. Pred približno 40.000 leti je izumrl; razlog za njeogov izumrtje je predmet številnih teorij.

Kako je neandertalec izdelal piščal

Piščal je bila narejena iz cevastega dela stegnenice mladega jamskega medveda. Vanjo so narejene štiri luknjice: dve sta ohranjeni v celoti in dve delno. Arheologi so s praktičnimi poskusi s pomočjo orodja, odkritega v jami, pojasnili, kako je neandertalec lahko izdelal luknjice na piščali: s koničastim kamnitim orodjem je v kost izklesal vdolbinico in jo prebil s koščenim prebijačem. Tako je nastala luknjica. 
Različne analize in poskusi so ovrgli možnost, da bi bile luknjice lahko posledica živalskega ugriza ali naključja. 
Koničasto orodje iz kremena
Koničasto orodje iz kremena
Koščeni prebijač
Koščeni prebijač

Pomen najdbe

Neandertalčeva piščal iz Divjih bab je najstarejše znano glasbilo na svetu, zanesljivo je izdelek neandertalca in najboljši dokaz za obstoj glasbe pri neandertalcih. Druge znane paleolitske piščali so izdelali anatomsko moderni ljudje. 

Piščal iz Divjih bab je izjemnega pomena za razumevanje kulturnega in posredno biološkega razvoja naših predhodnikov. Najdba radikalno ruši še do pred kratkim močno zakoreninjene predstave o neandertalcih kot primitivnih človečnjakih. Dokazuje, da so bili neandertalci inovativni in čuteči ljudje, zmožni umetniškega izražanja. Glasbilo iz Divjih bab je zato izjemno dragocen pokazatelj enega najpomembnejših mejnikov na dolgi poti učlovečenja. 

Galerija

Zanimivosti

Razporeditev luknjic, ohranjena dolžina stegnenice, ustnik (umetno priostren rob na vrhu) in izsledki računalniške tomografije so omogočili natančno in verodostojno rekonstrukcijo glasbila, ki omogoča široko paleto zvočnosti in melodijskega gibanja. Inštrument po glasbenih zmožnostih prekaša rekonstruirana glasbila anatomsko modernih ljudi in je prilagojen desničarju.

Ob melodijah, ki jih je akademski glasbenik Ljuben Dimkaroski mojstrsko zaigral na rekonstrukcijo neandertalčeve piščali (poimenovano tidldibab), lahko uživate tudi doma. V muzejski trgovini so na voljo zgoščenke Prazvok davnine.

Za nadaljnje branje

  • Ivan Turk: Divje Babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji (2. del: Arheologija) / Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia (Part 2: Archaeology). Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 29, Ljubljana 2014.
  • Ivan Turk: Divje Babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji (1. del: Geologija in paleontologija) / Upper Pleistocene palaeolithic site in Slovenia (Part 1: Geology and Palaeontology). Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 13, Ljubljana 2007.
  • Ljuben Dimkaroski: Glasbena raziskovanja najdbe iz Divjih bab I. Neandertalčeva piščal: od domnevne piščali do sodobnega glasbila. Argo 53/2, 2010, str. 10–17 (pdf, 910 KB).

Pri raziskovanju prvih instrumentalnih zvokov človeštva ima pomembno vlogo slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom soustvarja zgodbo o najstarejših znanih glasbilih Evrope in sveta.

Oglejte si neandertalčevo piščal na stalni razstavi Narodnega muzeja Slovenije

Vodeni ogled Arheološkega parka Divje babe

Si želite najdišče najstarejšega glasbila na svetu ogledati v živo?

Informacije in prijave: Lokalna turistična organizacija Laufar Cerkno
Močnikova ulica 2, 5282 Cerkno
E: info@visitcerkno.si, T: +386 (0)5 373 46 45
Danes odprto
Muzejska10:00 - 20:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 16:00
Blejski grad08:00 - 18:00
Ad Pirum11:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice