Situla z Vač

Situla je nastala v prvi polovici 5. stoletja pr. n. št., v času železne dobe. To je najmlajše med prazgodovinskimi obdobji, v naših krajih se konča s prihodom Rimljanov. Začne se na začetku zadnjega tisočletja pr. n. št., ko so se ljudje na območju današnje Slovenije priučili pridobivanja železa iz železove rude in nato za izdelavo orodja in orožja začeli uporabljati predvsem železo, ki je bilo trdnejše od materialov, ki so jih poznali prej. To je bil čas bojevnikov, bogatih dam in kneginj z dih jemajočim nakitom, iz tistega časa izvirajo nekatere izmed najlepših in najdragocenejših arheoloških najdb z območja današnje Slovenije.

Podobe na vedrih in ostalih predmetih situlske umetnosti so izdelane v tehniki, ki se imenuje torevtika. Mojstri oblikovanja podob, ki so po tehniki izdelave dobili ime, so podobe izdelali z vrezovanjem in tolčenjem kovine. Motivi imajo obliko reliefa, kar pomeni, da so deloma vtisnjeni v podlago, deloma pa iz nje izstopajo. Takšno obliko podob so železnodobni mojstri dosegli z vrezovanjem motivov v bronasto pločevino z ene strani ter izbočenim tolčenjem z nasprotne. Pri delu so si pomagali s šili, dleti in kladivci. Nekateri manj kakovostni izdelki situlske umetnosti so narejeni le z enostavno izdelavo drobnih vbodov. Izdelovalec je morali biti tehnike vešč ter imeti že pred začetkom dela pripravljen načrt razporeditve posameznih prizorov. Upodobitve si lahko podrobneje ogledate na razgrnjenem plašču situle z Vač (glej v galeriji spodaj).

Situlska umetnost pomeni vrhunec likovnega ustvarjanja železnodobnega človeka. Ime je dobila po bronastih pivskih posodah, vedrih, na katerih se pojavlja različno okrasje. Na ta način so okrašeni tudi drugi bronasti predmeti, na primer uhani, čelade, pasne spone in nožnice mečev. Na nastanek situlske umetnosti so vplivale sredozemske kulture, iz katerih sta povzeta motivika in slog upodabljanja. Ta vrsta umetnosti se pojavi v zaledju Jadranskega morja, od Apeninskega gorovja v srednji Italiji do Alp na severu, na našem prostoru pa je najbolj zastopana na Dolenjskem in v Zasavju pa tudi v Posočju. Na območju današnje Slovenije je bila navzoča od 7. do 4. stoletja pr. n. št. in zamre z nastopom mlajše železne dobe oziroma uveljavitvijo latenske (keltske) kulture. Najpogosteje se na situlah pojavljajo podobe divjih zveri, jelenjadi ter drugih gozdnih živali, prizori pa prikazujejo tudi ljudi pri različnih opravilih. Z upodobitev lahko sklepamo, da je bila železnodobna družba močno razslojena in da so se železnodobni ljudje višjega sloja družili ob jedači in pijači, ob športnih in glasbenih tekmovanjih ter lovu. 

Podobe s situle z Vač lahko opazimo tudi na nekaterih današnjih predmetih. Pojavljajo se namreč na osebnih dokumentih, na primer v potnem listu ter na osebni izkaznici. Povečano kopijo pa si lahko ogledamo v kraju njenega najdišča, na Vačah pri Litiji.