Upodobitev Kristusovega
sorodstva je v poznosrednjeveškem slikarstvu pogosta. Pričujočo odlikujejo individualno in karakterno
naslikane figure, predvsem obrazi, in množica zanimivih detajlov, kot so na
primer otroške igrače.
Motiv Kristusovega sorodstva izhaja iz srednjeveškega izročila, po katerem naj bi se Marijina mati Ana trikrat omožila in rodila tri hčerke, ki so se vse imenovale Marija. Osrednji liki slike so sv. Ana in Marija z Jezusom v naročju. Ob njih sta drugi dve Anini hčerki, Marija Kleofova in Marija Salomejeva, obdani s svojimi otroki. V ozadju je ob njunih možeh razporejeno moško in žensko sorodstvo, predstavljeno s petindvajsetimi liki. Na napisnih trakovih so zapisana njihova imena. Slovesnost in umirjenost odraslih so razgibali otroci, eden med njimi s palico med nogama »jaha konjička«, Janez Evangelist se uči hoditi s pomočjo »hojice« … Oblačila in pokrivala povzemajo značilno srednjeevropsko nošo okoli leta 1500; skupaj z ozadjem so prava zakladnica modnih ornamentov pozne gotike.