Hendrick Goltzius (?), Fortuna
Grafični list s podobo Fortune
Grafični list s podobo Fortune
Grafični list s podobo Fortune, antične boginje sreče in usode (v podnapisu imenovana Rhamnusia), je eden največjih zakladov Narodnega muzeja Slovenije. Ob razstavi evropske manieristične grafike Lirično – bizarno – dvoumno (Narodni muzej Slovenije, 2011) je s svojo redkostjo in odličnostjo zbudil precej pozornosti domače in mednarodne stroke. Rafinirano delo visoke umetniške kakovosti, bogate sporočilnosti in sijajne ohranjenosti je nastalo konec 16. stoletja na severu Evrope, najverjetneje v elitni grafični delavnici haarlemskega virtuoza Hendricka Goltziusa (1558–1617). Prvak holandske manieristične grafike je pred dobrimi štiristo leti za prenos na grafično ploščo skiciral boginjo, ki v svoje jadro lovi Eolove vetrove in tako pluje med čermi zdaj srečnih zdaj nesrečnih človeških usod. V grafično ploščo jo je po mojstrovi predlogi – verjetno v njegovi delavnici – vrezal nesignirani bakrorezec.
Ženski akt pretanjene lepote je ujet v manieristične proporce (majhna glava, vitko, podaljšano telo) in postavljen v elegantno a labilno pozo tedaj aktualne figure serpentinate. Negotova podlaga goli figuri je školjčna lupina na vodni gladini, kar ustvarja navidezno sorodnost z ikonografskim motivom Venerino rojstvo. Od Venere pa se razlikuje po svojih atributih, zlasti jadru in krogli: Fortuna se z eno nogo opira na kroglo, kar stopnjuje vtis nestabilnega ravnotežja na morskih valovih. Simbolika v tem je nedvoumna: tako kakor labilna plovba antične boginje, ki jo vetrovi ženejo zdaj sem zdaj tja, je opoteča tudi človeška sreča.
Ikonografske komponente
Upodobljeni lik je sinteza raznih manifestacij antične boginje sreče, usode in maščevanja oziroma povračila za zla dejanja. Roke si v njej podajata zlasti dve pojavni obliki: rimska oziroma italska Fortuna in grška Ramnuzija. Fortuno so nekoč častili v strahu pred temno usodo in upajoč na srečen tek dogodkov ali na ugodne priložnosti (sorodnost z Occasio). Ramnuzije (Nemezis) pa so se bali zaradi njenega povračila oziroma poravnave za zla dejanja ali za preveč odmerjeno, nezasluženo srečo.
Avtorstvo
Grafična tehnika in slogovne značilnosti bakroreza kažejo na krog enega najelitnejših virtuozov poznega 16. stoletja na Nizozemskem – haarlemskega grafika, risarja in založnika Hendricka Goltziusa (1558–1617). Odlični bakrorezec, najuglednejši med holandskimi grafiki in eden največjih virtuozov evropske grafike sploh, je vodil veliko grafično-založniško podjetje, ki je intoniralo smer, imenovano haarlemska grafična šola. Odlikujeta jo suverena, minuciozna grafična tehnika in visok likovni artizem. Kljub svoji slogovni specifiki pa grafika haarlemske šole zveni v popolnem soglasju s stilom internacionalnega poznega manierizma. Na prelomu iz 16. v 17. stoletje so se namreč posamični, regionalno zaznamovani likovni tokovi prepletli in poenotili v estetiki, ki je s svojimi karakteristikami (čutnost, lirizem, eleganca, bizarne teme) preplavila ves evropski prostor; tem enotnim likovni smernicam je zavezan tudi prizor Fortune.
Zastopanost lista v svetovnih razsežnostih
List je izjemno redek, glede na obstoječe stanje raziskav velja celo za edini preživeli odtis virtuozno vrezane in v viharjih časa izgubljene grafične plošče. Izgubljena torej ni le bakrorezna plošča, temveč (domnevno) tudi vsi odtisi nekdanjih naklad. Izvod Fortune iz Narodnega muzeja Slovenije se je tako s svojo izjemno redkostjo iz sveta multioriginalov pomaknil proti območju unikatov. V zgodovini grafike ni veliko odtisov, ki bi veljali za unikate – še zlasti ne vrhunskih del iz najsijajnejših evropskih delavnic. To redko srečo je boginja sreče in usode prinesla osrednjemu slovenskemu muzeju.