Hendrick Goltzius (?), Fortuna

Grafični list s podobo Fortune, antične boginje sreče in usode (v podnapisu imenovana Rhamnusia), je eden največjih zakladov Narodnega muzeja Slovenije. Ob razstavi evropske manieristične grafike Lirično – bizarno – dvoumno (Narodni muzej Slovenije, 2011) je s svojo redkostjo in odličnostjo zbudil precej pozornosti domače in mednarodne stroke. Rafinirano delo visoke umetniške kakovosti, bogate sporočilnosti in sijajne ohranjenosti je nastalo konec 16. stoletja na severu Evrope, najverjetneje v elitni grafični delavnici haarlemskega virtuoza Hendricka Goltziusa (1558–1617). Prvak holandske manieristične grafike je pred dobrimi štiristo leti za prenos na grafično ploščo skiciral boginjo, ki v svoje jadro lovi Eolove vetrove in tako pluje med čermi zdaj srečnih zdaj nesrečnih človeških usod. V grafično ploščo jo je po mojstrovi predlogi – verjetno v njegovi delavnici – vrezal nesignirani bakrorezec.

Ženski akt pretanjene lepote je ujet v manieristične proporce (majhna glava, vitko, podaljšano telo) in postavljen v elegantno a labilno pozo tedaj aktualne figure serpentinate. Negotova podlaga goli figuri je školjčna lupina na vodni gladini, kar ustvarja navidezno sorodnost z ikonografskim motivom Venerino rojstvo. Od Venere pa se razlikuje po svojih atributih, zlasti jadru in krogli: Fortuna se z eno nogo opira na kroglo, kar stopnjuje vtis nestabilnega ravnotežja na morskih valovih. Simbolika v tem je nedvoumna: tako kakor labilna plovba antične boginje, ki jo vetrovi ženejo zdaj sem zdaj tja, je opoteča tudi človeška sreča.