SI
Hasanov plaščMašni plašč, izdelan iz plašča Hasana paše
Metelkova
Show menu

Hasanov plašč

Mašni plašč, izdelan iz plašča Hasana paše, ki je 22. junija leta 1593 premagan umrl v bitki pri Sisku.
Hasanov plašč

»Ta plašč je narejen iz turškega plašča Hasana paše, ki je 22. junija leta 1593 premagan umrl.«

Tako pravi napis na pergamentnem listku, prišitem na notranjo stran mašnega plašča.

Turško oblačilo je bilo del bogatega vojnega plena bitke pri Sisku in edino izmed vseh predmetov, ki se je ohranilo do današnjih dni. Predelano oblačilo pomeni izjemno dragocenost v svetovnem merilu. Plašč je izdelan iz svilnatega brokata kardinalsko rdeče barve, z zlatimi nitkami in vtkanim vzorcem granatnega jabolka.

Kdo je bil Hasan paša

Vodja osmanskih enot v bitki pri Sisku, Hasan paša Predojević, se je rodil v krščanski družini na ozemlju današnje Hercegovine in je bil znan po bojevitosti in osvajalnih pohodih.

V zadnjem desetletju 16. stoletja, ko je sultan Murat III. postavil Hasana pašo Predojeviča za bosanskega beglerbega (najvišji čin v otomanski vojski, vrhovni komandant sultanove armade), se je turška ofenziva usmerila proti Sisku, utrdbi, ki je varovala pot do Zagreba in na Kranjsko.

Hasan paša Predojevič je ob bregovih Kolpe pri Sisku zbral vojsko 12 tisoč vojakov, da bi vdrl v hrvaške in slovenske dežele. Napad na ključno strateško točko je na avstrijski strani izzval takojšen odgovor. Pod poveljstvom Ruprehta Eggenberga se je zbrala dobro opremljena vojska, sestavljena iz poklicnih najemnikov, hrvaških čet pod poveljstvom bana Erdödyja in kranjskih (pa tudi koroških) čet pod poveljstvom Andreja Turjaškega. 

Bitka pri Sisku

Bitka pri Sisku med turško in krščansko vojsko na dan sv. Ahaca (22. 6. 1593) je ena najpomembnejših zmag krščanske vojske nad Turki. Zmaga sicer še ni prinesla miru. Zaradi težkega poraza je Osmansko cesarstvo napovedalo vojno habsburškemu imperiju. To je pomenilo uvod v t. i. »dolgo« vojno (1593–1606), ki je močno izčrpala obe strani.

Bitka pri Sisku ima kljub temu močan simbolni pomen, saj je krščanska vojska, zlasti po zaslugi kranjskih in hrvaških kontingentov, po stoletju in pol težkih udarcev Turkom prvič zadala zares odmeven poraz. 

God svetega Ahaca v spomin na zmago nad Turki

Plašč je verjetno s posredovanjem ali kot dar Andreja Turjaškega (Auersperga) prišel v ljubljansko stolnico. Škof Tomaž Hren je dal leta 1655 iz njega napraviti kazulo (mašni plašč) in dve dalmatiki za mašo v stolnici na god sv. Ahaca 22. junija, ki so ga od takrat naprej vsako leto slovesno praznovali v spomin na zmago nad Turki. Leta 1655 so za maševanje premajhni plašč povečali z blagom obeh dalmatik. Tako je dobil sedanjo obliko.

Po francoski okupaciji je prišlo praznovanje mučenca in deželnega zavetnika sv. Ahaca v pozabo. S plaščem so maševali še do leta 1909, ko so na ta dan začeli častiti sv. Pavlina iz Nole, ki ima belo barvo, zato z rdečim Hasanovim plaščem po liturgičnih pravilih niso več smeli maševati.

Kako smo plašč pridobili

Mašni plašč je v varstvo Narodnemu muzeju v Ljubljani oddal stolni župni urad 17. junija 1931.
Ime predmeta: Hasanov plašč
Kratek opis: Mašni plašč, izdelan iz turškega plašča Hasana paše
Datacija: Zadnja tretjina 16. in sredina 17. stoletja
Material: Svila, svilena in srebrna nit
Mere: Višina: 108 cm, obseg 75 cm
Inv. št.: N 35656
Na ogled: Stalna razstava Zgodovinske in umetnostne zbirke v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova

Za nadaljnje branje

  • Bitka pri Sisku: 1593–1993, ur. Matija Žargi. Ljubljana 1993.
  • Viktor Steska, Plašč Hasana paše, Kronika slovenskih mest, 4, Ljubljana 1937, str. 220–222.

Oglejte si Hasanov plašč na stalni razstavi Narodnega muzeja Slovenije

 

 

Prijavite se na e-novice